080 Psihologinja svetuje

NAJ GA ŠE ČAKAM?

Zaljubljena sem v fanta, ki je eno leto starejši od mene in se obnaša kot popoln otrok. Nekaj mesecev nazaj sem mu povedala, da sem se zaljubila vanj, pa je rekel, da mu še ni do punce in da naj ga počakam. Že velikokrat sem ga spraševala, kdaj bo njegov čas za to, da bi bila skupaj, pa vedno pove, da ne ve, ker mu še ni do tega. Vsi mi govorijo, da on to misli resno, jaz pa sem popolnoma obupana, ker ne vem, kaj si misli in niti spraševati ga več nočem. Tolažila sem se tudi s pijačo, poskusila sem se tudi rezati. Ves čas jočem in ne vem, kaj bi. Prosim, pomagajte. Fant je star šestnajst let in še ni imel punce. Imam ga zares fuuuuul rada in ne vem, kako dolgo naj ga še čakam.

obupana

Pozdravljena, obupana! Verjamem, da si obupana, saj nikakor ni prijetno živeti takole v negotovosti. Mislim, da ni smiselno, da ga čakaš. Kar ta fant počne, je zelo egoistično. Tako si zagotavlja, da si ves čas na trnih, kdaj se te bo morda končno usmilil. Temu fantu si morda všeč, zagotovo pa te nima rad. Namesto da se ves čas ukvarjaš s tem, kdaj bo končno tisti pravi čas zanj, raje počni stvari, ki so ti prijetne in v katerih uživaš. Ozri se malo naokoli – morda boš kmalu spoznala koga, ki ti bo všeč in tudi ti njemu. V življenju bo najbrž še precej situacij, ko boš žalostna in obupana, zato je pomembno, da se naučiš iskati konstruktivne načine, kako si olajšati stisko. Pitje alkohola in rezanje to zagotovo nista. Morda se na začetku zdi, da takšno sproščanje napetosti deluje, a dolgoročno se ne obnese. Odleže pa ti lahko na primer ob zaupnem pogovoru s prijateljico, telesni aktivnosti, sproščenem druženju s prijatelji, pisanju dnevnika … Da bi ti čimprej odleglo in srečno!

ODVISNA OD RAČUNALNIKA

obupanka

Pozdravljena, obupanka! Računalnik je lahko zelo koristna, zabavna in poučna zadeva, če ga uporabljamo zmerno. Pretirano sedenje za računalnikom pa zagotovo ne prispeva k večji kvaliteti življenja, še posebej, če se ti zdi, da brez njega ne moreš več. Če želiš uporabo računalnika omejiti, je ključnega pomena samodisciplina. Smiselno je, da si uporabo računalnika časovno omejiš. Recimo na uro na dan, ko ti bo to uspelo, pa si lahko še strožja do sebe in si brskanje po internetu dovoliš le vsaki drugi dan. Tako boš pridobila veliko časa, ki ga lahko porabiš za dejavnosti, po katerih se boš počutila mnogo bolje kot po visenju za računalnikom. Recimo za druženje s prijatelji, branje, šport … Nenehno prepiranje s starši najbrž greni življenje tako tebi kot staršem. Povej jim, da te takšni odnosi v vaši družini motijo in morda boš s tem odprla vrata za temeljit pogovor o načinu komuniciranja med seboj. Morda bi pomagalo, če bi postavili nekaj pravil komunikacije v vaši družini. Recimo, da si boste prizadevali, da boste obzirni in spoštljivi drug do drugega. Tudi v odnosu s prijateljico ne bo šlo drugače, kot da ji poveš, kaj te moti. Bodi spoštljiva, a odločna in morda ti bo prisluhnila. Srečno.

KAKO NAJ VEM, KAJ SI MISLI?

Hej! Imam nekaj problemov. (1) Včasih, posebno ob večerih, se počutim zelo osamljeno. Želim si, da bi me fant, ki mi je všeč, objel in govoril lepe besede. (2) Zadnje čase moje razpoloženje zelo niha. Včasih sem zelo vesela, včasih žalostna. Nekajkrat sem se tudi porezala. (3) Začela sem hujšati in zdaj mi vsi govorijo, da imam anoreksijo, a vem, da to ni res. Imam 60 kg in 163 cm. (4) Zdaj pa moj največji problem. Zaljubljena sem v fanta, ki sem mu to tudi povedala. Najprej se je izmikal in mi ni odgovoril, ali sem tudi jaz njemu všeč. Preden je izvedel, da sem zaljubljena vanj, me je v šoli cele odmore gledal in to še vedno počne. Njegovi sošolci mi pravijo, da je zaljubljen vame, a si ne upa do mene. Zmedena sem, saj govori, da ni zaljubljen vame, obnaša pa se popolnoma drugače. Imava skupno prijateljico in že nekajkrat se je zgodilo, da smo po pouku skupaj sedeli pred našo hišo in se pogovarjali. Kako naj izvem, kaj si v resnici misli?

*Zmedena*

Draga *Zmedena*, najprej čestitke za pogum. Dekleta pogosto nenehno premlevajo, kako svojemu izbrancu pokazati, da jim je všeč, a ne zberejo toliko korajže, da bi stopile do njega in mu to povedale. Bravo. Žal je fant očitno bolj pri neodločnih. Ti si naredila prvi korak, on se je odzval na svoj način in zdaj moraš pač verjeti njegovim besedam. Kar lahko narediš, je, da ga opomniš na neskladje med tem, kar govori, in tem, kako se vede. Recimo: »Praviš sicer, da nisi zaljubljen vame, meni pa se zdi, da se obnašaš, kot da sem ti vendarle všeč. V čem je težava?« Upam, da se bo fant končno opogumil. Če pa ne, si nimaš česa očitati – ti si naredila največ, kar si lahko. To, da si zvečer predstavljaš, da si s fantom, ki ti je všeč, sodi zraven k zaljubljenosti. Razumem, da je neprijetno, kadar se počutiš osamljeno. Morda bi v takih situacijah veljalo pomisliti na vse, ki te imajo radi oziroma jim kaj pomeniš – od staršev in drugih sorodnikov pa do prijateljev. Pokličeš lahko tudi kakšno prijateljico. Razumem, da to ni čisto to in da si želiš bližine s fantom. A teh stvari se ne da izsiliti; treba je preprosto počakati. Razpoloženjska nihanja so v tvoji starosti (seveda pa v manjši meri v vseh življenjskih obdobjih) običajna. Namesto da se režeš, se raje opremi z drugimi načini, kako prebroditi obdobja, ko si v slabši koži. O tem je smiselno razmisliti, kadar se dobro počutiš. Morda bi pomagalo, če si zapišeš dogodke ali občutja, ko si kaj lepega doživela, ko ti je kdo rekel kaj lepega, ko si se počutila dobro v zvezi s samo seboj … Ko se boš počutila slabo, ti bo prebiranje teh zapisov morda pomagalo. Načinov, kako se prebiti skozi težke trenutke in izboljšati svoje razpoloženje, je veliko in vsak ima svoje. Razmisli, kaj bi tebi najbolj pomagalo, in si to zabeleži. Zanimalo bi me, zakaj ljudje menijo, da imaš anoreksijo. Morda res izjemno malo ješ. Takšne stroge diete seveda niso nujno znak anoreksije, so pa nezdrave in večinoma neučinkovite. Če želiš shujšati, ti svetujem zmerno dieto. Ob zmernem in nekoliko počasnejšem načinu hujšanja je tudi bolj verjetno, da boš doseženo težo obdržala. Srečno!

STRAH PRED ZANOSITVIJO

Mene pa zelo zanima, kdaj je pravi čas za seks. Ker jaz imam zdaj že dva meseca tipa (jaz sem stara dvanajst on pa sedemnajst let) pa bi se ful rada »dol dala«, samo mene malo skrbi, ker zdajle res še ne bi imela »froca«. Pa tudi ker meni ni nič jasno glede splavov. Ker ena moja frendica je tudi zanosila, pa so se nekaj pritoževali, da ne bi imela splava, samo potem se je po »štengah« vrgla, pa ji je »ratalo«. Imam pa še en problem. »Tastara dva« gresta narazen, pa me zanima, če lahko jaz sama odločim, pri katerem bom ali ne. In kdaj se bom lahko. Hvala za odgovore.

Blackichis

Lepo pozdravljena. Težko je določiti starostno mejo, ko bi bilo primerno začeti s spolnimi odnosi. Vsekakor je za vstop v spolnost potrebna določena zrelost, ki jo nekateri dosežejo prej, drugi kasneje. Eden izmed pokazateljev te zrelosti je, da se čutiš pripravljeno na spolne odnose – da si jih resnično želiš in da ne vstopaš vanje, ker tako želi fant ali ker si radovedna. To pa še ni dovolj. Pomembno je tudi, da si dovolj zrela, da se zavedaš vseh posledic, ki jih lahko ima spolnost zate, ter da se znaš soočiti z njimi. Seveda govorim o zaščiti pred nosečnostjo in spolno prenosljivimi boleznimi. Za zaščito pred nezaželeno nosečnostjo so na voljo različna sredstva (svetujem ti, da se pred začetkom spolnih odnosov skupaj s fantom oglasita pri ginekologu ter da skupaj izberete metodo kontracepcije, ki bi bila najprimernejša za vaju), za zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi pa je učinkovit le kondom. Dejstvo, da ob številnih drugih možnostih kontracepcije razmišljaš o splavu kot o načinu soočanja z nezaželeno nosečnostjo, kaže, da še nisi dovolj zrela za spolne odnose. Splav ni kontracepcijska metoda, ampak izhod v skrajni sili. Za žensko lahko ima hude duševne, včasih pa tudi telesne posledice. To velja tudi za strokovno izvedene splave, še posebej pa za takšne improvizacije, kot je padanje po stopnicah. Svetujem ti, da počakaš in o vsem skupaj še malo razmisliš. Spolnost bo mnogo lepša, ko boš nanjo zares pripravljena. Žal mi je, da se tvoja starša ločujeta. O tem, pri kom boš živela, načeloma odloča sodišče, in sicer tako, da bo v tvojo korist. Pri tem upoštevajo tudi tvoje želje. Najbrž te skrbi, kako bo po ločitvi. Vsekakor bo to zate precejšnja sprememba. Predlagam ti, da staršema poveš, kako se počutiš, ter ju prosiš, da ti pojasnita, kaj bo njuna ločitev pomenila zate. Morda bo zate celo bolje, kot je bilo, ko sta bila še skupaj. Želim ti, da bi bilo tako.

SPOLNI ODNOS S SOŠOLKO

Živjo! Stara sem sedemnajst let. Imam spolne odnose, toda ne s fantom, ampak s punco. In to z mojo sošolko. Nekega dne sva se sprehajali po gozdu in se pogovarjali o seksu. Nato sva se skupaj odločili, da bi poskusili. Šli sva v majhen gozdiček v bližini in se slekli. Sploh se nisva mogli ustaviti. Začeli sva in nato je ona hotela nehati, a jaz sem jo porinila dol in jo začela lizati. Kaj naj naredim? Kaj, če pove? Kaj bo z mano? Ali naj naredim samomor?

*****

Pozdravljena *****! Najbrž sama veš, da to, kar se je zgodilo med vama s sošolko, ni prav. Seveda ne zato, ker si imela spolno izkušnjo z dekletom, temveč zato, ker nisi upoštevala njene želje, da želi nehati. To pa seveda še ni razlog za samomor. Nič nisi napisala, kako se je vajina avanturica v gozdu končala ter v kakšnih odnosih sta zdaj. Kakorkoli že, svoje skrbi boš najlažje pomirila tako, da se s sošolko pogovoriš. Nenazadnje si ji dolžna opravičilo, ker nisi upoštevala njene volje. Obenem jo lahko tudi prosiš, naj ta dogodek ostane med vama. Najbrž je to v interesu tudi njej, saj gre za precej intimno izkušnjo. Razumem, da bi ti bilo neprijetno, če bi se zadeva razvedela, a tudi to ni konec sveta. Takšne govorice običajno hitro poniknejo. Srečno!

TEŽAVE S SOŠOLKAMI

Imam težave v šoli. Bolje rečeno, sošolke me zbadajo in se norčujejo iz mene. To me spravi iz tira, da tudi stati ne morem. Tudi če se izogibam pogovoru z njimi, pridejo do mene in me zbadajo. Zares ne vem, kaj bi še pomagalo. Te sošolke imajo tudi največ težav z učitelji in s svojim obnašanjem.

lucky

KAKO POVEDATI STARŠEM ZA OCENO?

Zanima me, kako naj svoji mami povem, da sem dobila tri pri naravi. Moja starša sta navajena na same petke, zato me malce skrbi, da me ne bosta pustila iz hiše. Za piko na i imam to oceno v redovalnici že ves mesec. Ne vem, ali naj bom tiho, da oceno izvesta na govorilnih urah. Kako naj jima razložim, da noben človek ni popoln?

Zaskrbljenka

Draga Zaskrbljenka, povsem normalno je, da tu in tam dobiš tudi kakšno oceno, ki je za tvoje pojme slabša. Upam, da se tega zavedata tudi tvoja starša. Verjamem, da te skrbi njuna reakcija, posebno če si ju doslej razvajala s peticami. A morda te bo njuna reakcija pozitivno presenetila. Svetujem ti, da jima za oceno čimprej poveš. V nasprotnem primeru bosta imela zares dober razlog, da bi bila jezna nate. Predstavljam si, da ne bo najbolj prijetno, če bosta za slabo oceno izvedela na govorilnih urah. Z molkom si zadevo otežuješ. Svetujem ti, da jima za oceno čimprej poveš. Če bosta zaradi nekoliko slabše ocene jezna nate, jima poskušaj razložiti, da od tebe pričakujeta nemogoče. Če pogovor ne bo zalegel, bi bilo morda smiselno, da se o previsokih pričakovanjih svojih staršev pogovoriš z razrednikom ali z razredničarko, s šolsko svetovalno delavko ali s kakšno učiteljico oziroma učiteljem, ki ji/mu zaupaš. Ta lahko o tem govori s tvojimi starši ter jima poskuša pojasniti, da ti s previsokimi pričakovanji škodujeta. Vsekakor pa najprej povej za oceno. Morda boš presenečena nad njuno reakcijo. Srečno!

PRIJATELJIČINE DRUŽINSKE TEŽAVE

Imam prijateljico, ki je stara sedemnajst let. Problem je v tem, da jo mati in mlajša sestra ves čas izsiljujeta, da bosta očetu, ki veliko pije, povedali nekatere stvari iz njene preteklosti, če ne bo opravila vseh gospodinjskih in ostalih hišnih opravil. V preteklosti je naredila veliko napako, ki jo zdaj obžaluje. Hoče se ubiti in vse jo vrže iz tira. Prosim, pomagaj meni, da bom lahko jaz njej. Sem iz Celja. Hvala za odgovor.

zaskrbljena

Pozdravljena! Zelo lepo, da poskušaš pomagati svoji prijateljici. Kadar smo v težavah, se pogosto počutimo nemočne, kar vodi v pasivnost in vdano prenašanje situacije. Zato je dobro, da imamo v takih situacijah prijatelje, ki nam pomagajo iskati rešitve. Očitno je družinska situacija tvoje prijateljice zelo neprijetna. Ne ti ne jaz ne poznava njenih družinskih razmer dovolj dobro, da bi lahko modrovali o njih. Smiselno bi bilo, da se tvoja prijateljica obrne na koga, ki ji bo znal svetovati, kakšne so njene možnosti. Pogovori se lahko s šolsko svetovalno službo na šoli, lahko pa se obrne tudi na Krizni center za mlade Celje. Center se nahaja na Ipavčevi ulici 8, njihova telefonska številka je 03 493 05 30, njihov elektronski naslov pa kcm.celje@siol.net. Žal ti njenih težav ne moreš rešiti namesto nje, lahko pa ji stojiš ob strani. Lahko jo na primer spodbudiš, da se odloči za pogovor s strokovnjakom, prav tako jo lahko spremljaš na sestanek, če si to želi. Naj se ti za konec še zahvalim, da si napisala, od kod prihajaš. S tem si mi zelo olajšala napotitev, sebi pa zagotovila bolj konkretno informacijo, kam se tvoja prijateljica lahko obrne. Takšno prakso svetujem tudi ostalim bralcem, ki pišejo v to rubriko.

KAKO NAJ ME FANT VZBURI?

Oj, Katja! Imam en velik problem. Zanima me, kako me lahko fant vzburi. Z vsem sva že poskusila, pa me ni mogel vzburiti. Prosim, pomagaj mi, ker me zelo skrbi. Je z mano ali z mojim fantom kaj narobe, da me ne zna vzburiti?

katyca

Draga katyca, najverjetneje ni prav nič narobe z nobenim od vaju. Najbrž si že slišala, da so najbolj občutljiva erogena cona možgani. To pomeni, da je za vzburjenje bolj kot to, kako in kje se te fant dotika, pomembna prava atmosfera. Da je fant ljubeč do tebe, pa da ti pokaže in pove, da si te želi. Da sta pozorna in nežna drug do drugega. Če bosta takoj začela z dotikanjem tvojega spolovila, bosta najbrž razočarana. Začetno vzburjenje lahko povzroči beseda, poljub, božanje ali poljubljanje vratu, trebuha, prsi … Nato lahko postopoma preideta na spolne organe. Tvoje spolovilo ima del, ki je še posebej občutljiv – ščegetavček. Poišči ga in ga pokaži tudi fantu. Morda si vzburjenje že kdaj doživela, ko si bila sama. Če se samozadovoljuješ, pokaži fantu, na kakšen način se vzburiš sama. Vsekakor je potrebno, da sama (ali skupaj s fantom) ugotoviš, kaj te vzburja, ter mu to poveš ali pokažeš.Težko pa verjamem, da se boš vzburila, če boš ves čas mislila na to, da se moraš vzburiti. Ne bodita prestroga do sebe. Poskusita sproščeno, predvsem pa brez strahu, da spet ne bo šlo. Če ne bo šlo prvič, bo šlo pa drugič, tretjič ali desetič. Še najbolj verjetno pa je, da bo vzburjenje prišlo spontano, ne da bi si ti ali fant posebej prizadevala za to. Naj vama bo lepo.

ODVAJALA IN BRUHANJE

Živijo!!! Sem petnajstletna punca z veliko problemi. Moj največji problem so motnje hranjenja. Pojavile so se pred tremi leti. Sklenila sem, da bom shujšala, in seveda mi je uspelo. A to hujšanje še traja. Pred letom sem jedla zelo malo – jogurt in krožnik juhe na dan. Nato sem v neki reviji prebrala, da nekatera dekleta pojejo kaj več, nato pa vzamejo odvajalo. To sem poskusila tudi jaz in to zdaj počnem že eno leto. Ko teh tablet nimam, znorim. Sedaj sem začela tudi bruhati. Ko kaj pojem, izbruham in nato vzamem še odvajalo. Tako se bolje počutim in imam večjo moč nad seboj. Velika sem 172 cm in imam 52 kg. Vsakič, ko se pogledam v ogledalo, se vidim debelo. Velikokrat se mi vrti, takrat pojem čokoladico, nato pa vzamem odvajalo ali jo izbruham. Nekateri pravijo, da sem sloka kot trlica, drugi spet govorijo, da sem debela. Ko hočem nehati s tem in vzamem v roke hrano, se počutim, kot da ne bi bila jaz. Ne morem in ne morem pojesti, saj me prevzame misel, da sem debela in da moram shujšati. Vem, da si uničujem življenje, vendar – kaj naj? Vem, da ne bom sama nikoli nehala, saj nimam nobenega cilja, nimam nikogar. Kako naj si pomagam? Vedno, ko mi je všeč kak fant, si mislim, da se vame ne more nihče zaljubiti – da nimam te možnosti oziroma pravice, da sem pregrda in predebela. Ko dobim slabo oceno ali ko sem spoznala, da moje prijateljice niso moje prijateljice, sem vzela veliko količino tablet. Želim si samo izginiti. Prosim, pomagaj mi!

zvezdica

Draga zvezdica, predstavljam si, da sama dobro veš, kako nevarno je tvoje početje. Uporaba odvajal in bruhanje imata hude posledice za tvoje telo. Da o stiski, ki spremlja tak začaran krog motnje hranjenja, sploh ne govorim. Glede na podatke, ki si jih dala o svoji teži in višini, vidim, da si zelo vitko dekle. A sama meniš drugače in vem, da te ne morem prepričati v nasprotno. Tvoje pismo kaže, da se zelo nizko ceniš ter da ti je zelo hudo. Praviš, da sama ne najdeš izhoda. To seveda ne pomeni, da rešitve ni in da moraš večno živeti v začaranem krogu nenehnega razmišljanja o hrani, uporabe odvajal in bruhanja ter nizkega samovrednotenja. Le nekoga potrebuješ, ki ti bo pomagal. Svetujem ti, da si poiščeš strokovno pomoč. Obrneš se lahko na psihologa ali psihiatra v najbližjem zdravstvenem domu, če si iz Ljubljane, Maribora ali Kopra pa tudi na Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Obstajajo tudi društva in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s pomočjo osebam z motnjami hranjenja. Takšna je na primer Ženska svetovalnica – več o njih in o tem, kako ti lahko pomagajo, si lahko prebereš na njihovi spletni strani www.drustvo-zenska-svetovalnica.si. Želim ti, da bi zmogla ta velik korak in si poiskala pomoč. Imaš namreč pravico in možnost, da živiš zdravo, da se v svojem telesu dobro počutiš, da spoznavaš fante, ki so ti všeč in ti njim, da te ljudje v tvoji okolici cenijo, predvsem pa – da se ceniš sama. Srečno!

POLJUB IN REZANJE

Živjo Katja! Stara sem trinajst let in imam zelo velike probleme. (1) Zelo sem zaljubljena v fanta. Že večkrat bi se skoraj poljubila, vendar se je tik pred poljubom umaknil, sama pa ne upam narediti prvega koraka. Ta fant se lepi na vse punce in jih osvaja, čeprav ga ne marajo. Gleda samo na postavo in prsi. Jaz imam zelo majhne. Kaj naj naredim, da bi bile moje prsi večje in da bi hitreje zrasle? (2) Sama bi naredila prvi korak in fanta poljubila, a ne vem, kako se poljubljati. (3) Režem se. Vedno, ko sem nad čim razočarana, delam grozne stvari. Se režem, pijem bombice iz nalivnega peresa. Namesto uhanov v ušesih nosim žeblje, igle in vse, kar lahko spravim skozi. Kaj je narobe z mano, da mi je to všeč? (4) Starši mi ne zaupajo, ker sumijo, da kadim in počnem slabe stvari. To je tudi res. V šoli se grozno obnašam. Starši me hočejo dati v popravno šolo. Tega pa nočem! Starši mi svobodo tudi vzamejo, ker imam slabše ocene. Imam samo štiri enice – to je zame malo, staršem pa se zdi veliko. Kako naj se boljše učim in imam voljo do učenja ter si pri starših spet pridobim zaupanje? (5) Mislim, da sem predebela in zelo grda. Nisem še doživela prvega poljuba! Visoka sem 165 cm in imam 54 kg. Je to preveč? Nikoli še nisem imela fanta. Kaj je narobe z mano? Imam štrleč nos, izgleda kot kakšen krompir. Hvala za odgovore.

Sandra iz Kopra

Pozdravljena, Sandra. Iz tvojega pisma je mogoče razbrati, da si trenutno v precej težavnem obdobju. Rezanje, kajenje, težave v odnosih s starši, težave v šoli – verjamem, da ti ni lahko. Cenim tvojo motivacijo, da bi se stvari izboljšale. Zato se bo treba težavam postaviti po robu. Glede na to, da vedenje, ki ga opisuješ, kaže na precejšnjo stisko, ti toplo priporočam, da si poiščeš strokovno pomoč. Morda bi bilo za začetek smiselno, če se obrneš na svetovalno službo na tvoji šoli ter poprosiš za pomoč pri učenju ter pri reševanju drugih težav, ki jih imaš v šoli. Če boš sama pokazala željo po izboljšanju, ti bodo tudi učitelji bolj verjetno stopili naproti. S svetovalno delavko se lahko pogovoriš tudi o težavah doma ter ji zaupaš, da se režeš. Če ne želiš poiskati pomoči na šoli, se lahko obrneš tudi na psihologa ali psihiatra v najbližjem zdravstvenem domu ali pa se naročiš na obisk na Svetovalnem centru za otroke mladostnike in starše. V obeh primerih se o možnostih obiska lahko pozanimaš po telefonu – številke najdeš v imeniku. Kar se tiče poljuba, bi ti glede na to, kar praviš o tem fantu, svetovala, da poljub raje prihraniš za koga drugega. Praviš, da se fant v odločilnem trenutku vedno umakne ter da osvaja tudi druge punce. Zelo verjetno se mi zdi, da bi bila po poljubu razočarana, saj fant s tabo najbrž ne misli resno. Če se pri trinajstih še nisi poljubljala ter nisi imela fanta, pa nisi nobena izjema. Tudi mnoga dekleta, ki so precej starejša od tebe, ga še niso imela, pa ni z njimi prav nič narobe. Zagotovo ni kriv tvoj nos ali majhne prsi (glede katerih lahko le počakaš, da bodo še zrasle). Tudi pretežka nisi. Želim ti, da bi se pogumno soočila s svojimi težavami ter da bi to čimprej obrodilo sadove. Srečno!

NESRAMNI SOŠOLCI

Stara sem štirinajst let in prihajam iz druge države, zato me vsi žalijo. Ne vem več, kaj naj naredim. Prosim, pomagaj mi! Tudi tehtam malo več, kot bi rada. Če samo poskušam hujšati, še bolj mislim na hrano. Ne zdržim več pritiska, ki ga vsi vršijo name. Help me!

Vanesa

TEŽAVE DOMA

Moj oče je vsak večer pijan. Moja mami me niti približno ne razume, zmeraj me nadira, brat pa kar naprej ugovarja in mi ukazuje. Preselili smo se in ocene so mi šle veliko na slabše. Zato sem tudi velikokrat jokala in si v šoli pridobila vzdevek »jokica«. Vse, kar je v mojem življenju dobro, je to, da živim zraven gozda in se zatečem tja, kadar mi je hudo. Vzamem svoj mp3 in se zatečem poslušat muziko. Pa prijatelji - nenadomestljivi so. Vem, da to ni velik problem, ampak sem v depresiji. Nisem vedela, kam drugam po pomoč. Hvala.

piQi*

VEČ VPRAŠANJ

Živijo Katja! (1) Imam prijateljico, zelo rada ji pomagam v šoli, vendar me zelo moti, ker ni stavka, v katerem se ona ne bi zlagala. Menda sem njena najboljša prijateljica, a me ves čas zahrbtno opravlja. Kako naj ji dopovem, da je ne prenesem več? Ne mi govorit, da naj nekako rešiva to težavo, ker se je ne da. (2) Imam željo po rezanju žil, ne vem zakaj, ampak razočarana sem nad svetom, mojimi ocenami. Kako naj se odvadim teh misli? (3) Zelo rada bi, da se starša ločita. Menim, da nista za skupaj. Naj jima povem, česa si želim, ali naj bom raje tiho? (4) Sem zelo zaljubljena, a ne verjamem fantom, ko mi pravijo, da me imajo radi. Bi jim morala bolj zaupati?

*by*

Pozdravljena! Če te prav razumem, si to prijateljstvo že odpisala in se sprašuješ le, kako prijateljici to povedati. Svetujem ti, da čim bolj vljudno, če je ne želiš prizadeti ter ji hkrati dati nove snovi za opravljanje. Povej ji pač, kot si napisala meni – da ji zameriš opravljanje in da ne želiš več biti njena prijateljica. Upam, da bo z rezanjem res ostalo le pri mislih. Ne razumem povsem, ali misliš na samomor ali se želiš (le) poškodovati. V vsakem primeru bi bilo dobro, če bi se o tem z nekom pogovorila – najbolje s šolsko svetovalno službo ali s strokovnjakom v zdravstvenem domu ali svetovalnem centru. Najbrž sama dobro veš, da rezanje ni učinkovit način soočanja s težavami. Mnogo lažje je sploh ne poskusiti, kot pa s tem vedenjem prenehati. Kadar začutiš željo po rezanju, se raje odloči za bolj zdrave načine sproščanja napetosti, kot je na primer telesna aktivnost ali pogovor s kom, ki mu zaupaš. Nič ni narobe, če staršema poveš, kaj si želiš. Vendar ne pričakuj, da bosta ravnala v skladu s tvojimi željami. Jima bo pa morda povedano dalo misliti. Ali verjeti fantom, ki ti pravijo, da te imajo radi, boš najbolje presodila sama. Vsekakor je na prvem zmenku najbrž težko govoriti o ljubezni, kvečjemu o zaljubljenosti. Ljubezen pa se lahko razvije sčasoma, ko se partnerja vedno bolje poznata. Srečno!

ZMEDEN

Zdravo! Imam nekaj problemov. Star sem devetnajst let. V družbi se ne znajdem. Nekako zatajim. Pridem recimo na žur, na katerega sem si zelo želel iti in imam potem po desetih minutah vsega dovolj. Drugače nisem ravno sramežljiv, a ko pridem v neko družbo, sem vedno tiho in samo poslušam. In tako večkrat izpadem kot nek idiot, ki nič ne ve in je ves čas tiho. Morda vse skupaj izvira iz vzgoje. Mama mi do sedemnajstega leta ni pustila na žure. V šoli sem bil vedno med boljšimi, maturo sem zelo dobro opravil, zato ne vem, zakaj mi starši še vedno ne zaupajo. Z mamo sem se že večkrat hotel pogovoriti o tem, a vedno pravi, da ko bom sam imel otroke, bom videl, kako je. Starejšega brata mama ni tako držala na vajetih. Drugi problem je, da še nikoli nisem imel punce. Zdi se mi, da bi bil že skrajni čas. Problem je, da ne vem, kako naj se kakšni približam. Ne gre za to, da bi bil sramežljiv – punci se enostavno ne morem približati, ker se mi zdi, da me ima vsaka za kretena. Pa še en problem. Zdaj študiram in se bojim, kako mi bo šlo. Do zdaj sem vse kolokvije pisal dobro. Vendar pa imam nek čuden občutek nezaupanja vase. Ves čas me boli trebuh, prekomerno se potim, živčen sem. Nikoli me ni bilo treba priganjati h knjigam, saj se zelo rad učim in spoznavam nove stvari. Torej znam odgovarjati zase. Ne vem, od kod torej takšno nezaupanje vame s strani staršev.

Zmeden

Lepo pozdravljen. Hvala za tvoje zelo poglobljeno pismo. Iz napisanega sklepam, da si zelo zrel in odgovoren mlad moški. To, da se rad učiš in spoznavaš nove stvari, je velik dar, ki zna življenje narediti mnogo lepše. Zato težko razumem, zakaj ti starši ne zaupajo. Verjamem, da težko zaupaš vase, če od svojih bližnjih dobivaš sporočila, da ti ne gre zaupati. A tvoji dosežki kažejo drugače! Poleg tega si odrasel in k  sreči postanemo z odraščanjem ljudje vse bolj sposobni prepoznati, da sporočila, ki smo jih o sebi dobivali od svojih staršev, niso vedno pravilna. Menim, da bi ti koristilo, če bi se o svojem nezaupanju vase pogovoril s strokovnjakom. Psihologa najdeš v vsakem zdravstvenem domu, v Ljubljani pa tudi na Kliničnem oddelku za mentalno zdravje. S strokovnjakom se lahko pogovorita tudi o tvoji zadržanosti v družbi. Sama menim, da ni tako narobe in nenavadno, da se na žurih držiš bolj ob strani. Morda preprosto potrebuješ nekaj več časa, da se v skupini počutiš dovolj varno, da se lahko izpostaviš. Svoje zagotovo naredi tudi notranji pritisk, ki si ga ustvarjaš s tem, ko te skrbi, kakšen vtis boš naredil na skupino. Morda bi pomagalo, če bi si preprosto dovolil biti bolj ob strani in se ne bi obremenjeval s tem, kaj si mislijo drugi. Tako bi bil bolj sproščen in najbrž bi se ti sčasoma tudi razvezal jezik. Prav tako nima smisla, da se obremenjuješ s tem, da bi moral imeti punco. Nisi edini, ki je pri tvojih letih še nima. Na kakšnem žuru preprosto pristopi h kakšni, ki ti je všeč, in jo povabi na pijačo. Ne verjamem, da te imajo punce za kretena. Morda se jim zdiš skrivnosten in nedostopen in se sprašujejo, kaj se plete po tvoji glavi. Ne obupaj, če ne bo takojšnjega uspeha. Pa srečno!

DOMA SE MI POSMEHUJEJO

Ojla Katja! Imam nešteto problemov, a upam, da mi boš na glavna vprašanja znala odgovoriti. (1) Zdi se mi, kot da me v družini noben ne mara, vsi se mi posmehujejo, češ da sem neumna in so me zamenjali v porodnišnici. Misliš, da me ne marajo? (2) Zelo zadržana sem do njih in hladna, kadar se norčujejo iz mene in me kdaj pa kdaj usekajo. Foter zelo rad prime stvar in me z njo useka ali mi jo vrže. To zelo boli, začnem se grdo obnašati do njih in vse je spet narobe. Kaj naj storim, da se bodo odnosi v družini poboljšali. (3) Želim si, da se starša ločita. Vem, noben od otrok si ne želi tega, jaz pa si, ker ju nočem videti skupaj. Misliš, da bi se ločila na mojo željo? Upam, da mi boš odgovorila na zastavljena vprašanja. Za vse na svetu mislim, da se jim zdim nepomembna.

*nepomembna*

PRIJATELJICA V TEŽAVAH

Imam težavo, ki pravzaprav ni  moja. Imam najboljšo prijateljico X, ki se mi dobesedno smili. Njena mami grozno dela z njo. Kdaj pa kdaj jo pretepa ter ji reče, naj spoka iz njene hiše. Starša sta ločena, oči plačuje preživnino, ampak njena mami porabi ves denar zase. Če X od očeta kdaj dobi kaj denarja in njena mami to izve, ji ga mora dati. Njena mati po hiši skače čisto naga, X mi je enkrat pravila, da ji je rekla, naj jo slika, da je lahko poslala sliko po internetu (baje je dala prav noge narazen). Lahko bi šla živet k očetu, vendar njen oče živi predaleč od šole in je že nekoliko star in bolan. Ali je X žrtev kakšne zlorabe? Kako naj ji pomagam? Zadnjič mi je X tudi rekla, da se bo začela drogirat, ko bo šla v srednjo šolo. Pravi, da se bo tako maščevala svoji materi. Prosim, odgovori na moje pismo, ker bi ji zares rada pomagala.

*111*

Pozdravljena, *111*! Kar zgrozila sem se, ko sem brala tvoje pismo. To, kar se dogaja tvoji prijateljici, zagotovo je zloraba – telesna in duševna. Še dobro, da ima prijateljico, kot si ti, ki ji lahko zaupa in ni povsem sama v tem. Vsekakor tako ti kot jaz premalo poznava situacijo, da bi lahko modrovali, kaj bi bilo za X najbolje. Tvoji prijateljici svetujem, naj se obrne na Krizni center za mlade. Tam ji bodo za to usposobljeni strokovnjaki svetovali, kaj bi bilo najbolje zanjo. Po potrebi lahko prijateljica za nekaj časa tudi biva pri njih. Ker ne vem, iz katerega kraja prihajata ti in tvoja prijateljica, ti navajam telefonske številke vseh kriznih centrov v Sloveniji – morda bodo prišle prav tudi komu od bralcev. Krizni centri za mlade se v Sloveniji nahajajo v Ljubljani (041 419 121, 041 419 122), Celju (03 493 05 30, 031 576 150), Mariboru (02 250 26 60, 051 324 211), Murski Soboti (02 534 85 82), Slovenj Gradcu (02 885 01 11, 041 769 745), Radovljici (040 436 530, 040 436 531, 04 531 69 30) in Krškem (051 387 810, 041 886 208). Srečno obema!

DRUGAČEN NAČIN SAMOZADOVOLJEVANJA

Pozdravljena Katja! Star sem osemnajst let. Imam kar nekaj problemčkov. (1) Visok sem 170 cm in tehtam 76 kg. Sem pretežek? (2) Zelo težko si pridobim prave prijatelje. Enega sicer imam, a mi po glavi ves čas roji misel, da bi imel z njim spolni odnos. (3) Že od dvanajstega leta se zelo rad spolno zadovoljujem, vendar na drugačen način. Najprej se pomanjkljivo oblečem v dekliška oblačila, še namažem se kot dekle. Potem se gledam v ogledalu. Zraven imam slike mladih deklet in fantov in se samozadovoljujem. (4) Že tri leta imam punco. Imava se zelo rada. Imava tudi spolne odnose. Ne vem, če naj ji povem, kako je z mano. Strah me je, da me bo zapustila. Prosim, pomagaj mi. Je z mano kaj narobe? Sem mogoče gej zaradi tega, kar počnem? Zanima me tudi, kaj pomeni fetiš. Že vnaprej se ti zahvaljujem.

Sexi box

Pozdravljen, Sexi boy. Za tvojo višino je tvoja teža morda res nekoliko previsoka. Če te to ne moti, zadeva niti ni problematična, vseeno pa bi ti iz zdravstvenih razlogov svetovala, da nekoliko paziš na svojo prehrano. Svetujem ti, da ješ veliko sadja in zelenjave ter se izogibaš sladkarijam, hrani in pijači s »praznimi« kalorijami (kot so na primer razne gazirane sladke pijače ter sokovi, ki ne nasitijo in ne vsebujejo snovi, ki jih tvoje telo potrebuje, imajo pa visoko energetsko vrednost) in zelo mastni hrani. Zdaj pa k vprašanju, za katerega se mi zdi, da te najbolj skrbi. Tvoje spolno vedenje zagotovo ni običajno za fante tvojih let. Ali je z njim kaj narobe ali ne, je zelo nehvaležno in nesmiselno presojati, čeprav sama menim, da je v spolnosti OK vse, kar ne povzroča telesne ali duševne bolečine drugim bitjem. Bolj pomembno je vedeti, v kolikšni meri je to vedenje problematično in moteče zate. Skrbi te na primer, kaj bi si o tvojem vedenju mislila tvoje punca, če bi vedela zanj. Sprašuješ se, ali si zaradi takšnega načina samozadovoljevanja gej. Verjamem, da te vse skupaj bega in da ti po glavi rojijo še številna vprašanja in dileme. Vse to predstavlja proces oblikovanja spolne identitete, ki pri nekaterih poteka gladko in brez težav, pri drugih pa z nekoliko več dvomi in stiskami. Pri tebi je vse skupaj precej zapleteno, saj praviš, da te spolno privlači tudi tvoj prijatelj. Predstavljam ti, da te mora vse skupaj precej skrbeti in da bi se morda marsikateri dvomi in pomisleki nekoliko umirili v pogovoru s strokovnjakom. Svetujem ti, da se o vsem skupaj pogovoriš s psihologom ali psihiatrom v najbližjem zdravstvenem domu ali s kakšno drugo strokovno ustrezno podkovano osebo. Skozi ta proces iskanja se bodo morda sami od sebe pojavili tudi odgovori na vprašanja, kot je, ali povedati punci za vse skupaj. Verjamem, da se bo vse skupaj razpletlo tako, da boš pomirjen sam s seboj in s svojo okolico. Fetiš pa je predmet ali del telesa, ki vzbuja spolno poželenje. Zate so na primer fetiš ženska oblačila in tvoj ženski videz. Srečno.

VEČ VPRAŠANJ

Čaw! Stara sem trinajst let in ful nesamozavestna, neodločena. Sem predebela. Zanima me, katere vaje najbolj pomagajo za lepša stegna, trebuh in roke. Kako se znebiti podbradka? Druga težava je neodločnost. Nisem dovolj prepričana vase, pustim se zmesti in ne znam se postaviti zase. V družbi sem tiha, mirna, sramežljiva in živčna. Če pa sem s frendicami, sem sproščena in zgovorna. Kako naj se tega navadim tudi v družbi nepoznanih? Pred približno enim letom sem se poskušala ubiti, ker ne morem nikomur zaupati. Kako naj vsaj nekatere od teh stvari povem doma? Znova namreč mislim na samomor. Prva taka stvar je, da kadim. Kako naj se odvadim in ali naj povem doma? Druga stvar je, da se spet režem po rokah. Prav tako zaradi vsake manjše napake jočem. Vem, da so bedna vprašanja. Ampak prosim, da mi odgovorite.

shy>girl>13

Pozdravljena! Tvoja tri pisma, ki si mi jih poslala pod različnimi imeni, sem poskušala nekako združiti v eno. O hujšanju je bilo v tej rubriki in tudi na drugih mestih v Coolu že veliko napisanega. Pobrskaj malo po starih izvodih, še bolje pa bo, če si v knjižnici izposodiš kakšno knjigo o zdravi prehrani. Osnovna pravila zdravega hujšanja najbrž poznaš: čim manj mastne in sladke hrane, čim več sadja, zelenjave, žitaric, obenem pa čim več gibanja. Pa seveda vztrajnost in potrpežljivost. Ni namreč realno pričakovati, da bo po enem tednu uravnoteženega, zdravega prehranjevanja tvoja podoba v ogledalu že bistveno drugačna. Negotovost in sramežljivost v družbi zna biti zelo mučna. Praviš, da si drugačna, kadar si s prijateljicami. Kaj pa, kadar ste skupaj s temi prijateljicami v kakšni večji družbi? Si tudi takrat negotova? Zagotovo ti bo v družbi lažje, če bo zraven vedno tudi kakšna oseba, ki jo dobro poznaš in s katero si sproščena. V pogovor se boš lažje vključila, kadar se boste pogovarjali o temah, ki so ti blizu. Sama veš, da je najtežje prebiti led. Ko ti nekajkrat uspe premagati sramežljivost, zadeva steče. Stvari, za katere praviš, da bi se rada o njih pogovorila s starši, kažejo na hudo stisko. Praviš, da misliš na samomor in da se režeš po rokah. Občutek imam, da bi se staršem rada zaupala, pa ne veš, kako. Morda ti bo lažje, če se boš najprej zaupala samo tistemu od staršev, s katerim si si bližje. Če ne gre drugače, jima lahko tudi napišeš pismo. Vsekakor se mi zdi nujno, da se o svojih težavah z nekom pogovoriš, saj jim boš sama težko kos. Če ti je o tem pretežko govoriti s starši, si poišči pomoč drugje – na primer pri šolski svetovalni službi, učiteljici ali učitelju, ki ji/mu zaupaš. Sprašuješ tudi, kako se odvaditi kajenja. Poskušaj si najprej odgovoriti na vprašanje, zakaj si sploh začela. Če si zares želiš nehati, imaš zaenkrat še vse možnosti, da ti bo uspelo, saj ne verjamem, da je pri tebi zadeva že prešla v odvisnost. O škodljivih posledicah kajenja si zagotovo dobro poučena, prepričana pa sem, da si boš čez leta zelo zelo hvaležna, če se zdaj uspeš upreti tej škodljivi razvadi. Pa seveda tvoja vprašanja niso bedna. Verjamem, da si v taki stiski, da misliš tudi na samomor. Zato je pomembno, da si poiščeš pomoč in nekomu zaupaš tudi te svoje najbolj temne misli. Prepričana sem, da ti bo življenje prineslo še zelo lepe stvari. Srečno!

UČINKOVITA DIETA

Upam, da boš moje pismo objavila, ker res ne vem več, kaj naj naredim. Stara sem trinajst let, visoka 175 cm, težka pa 75 kg. Zaradi moje teže me sošolci zafrkavajo in res ne vem, kaj naj naredim. Ali morda veš za kakšno res učinkovito dieto? Kajti poskusila sem jih že veliko, pa mi še nobena ni pomagala, ali pa sem prej obupala. Moj drugi problem je moja najboljša prijateljica. Ona sploh ne ve, da mi je najboljša. V tretjem razredu so jo obtožili, da je kradla, in z njo sem si bila dobra le jaz. Druge so se začele z njo pogovarjati šele, ko so videle, da se jaz. Letos v sedmem razredu in tudi že prej se sploh ne druži več z menoj, ampak ima za najboljše prijateljice tiste, ki soji takrat obrnile hrbet. Pravzaprav se z mano skorajda ne pogovarja več. Saj vem, da boš najbrž napisala, naj si raje poiščem druge prijateljice, a vseeno me zanima še drugačno mnenje. Lani sem se zagledala v enega fanta, a si z njim ne upam govoriti. Imam njegov MSN in telefonsko, a moja skrb so odvečni kilogrami. Rada bi mu nekoč povedala, da sem vanj, a bi rada najprej shujšala, zato si res želim, da mi svetuješ kakšno dieto.

Objokana obupanka

Draga Objokana obupanka, upam, da te ne bom preveč razočarala, če ti diete ne bom svetovala. Prvič zato, ker nisem strokovnjakinja za prehranjevanje, drugič pa zato, ker menim, da je pravzaprav precej vseeno, za kakšno dieto se odločiš, če imaš zares trdno voljo shujšati. Bistvo različnih diet je pač omejiti količino zaužite hrane tako, da zaužiješ manj kalorij, kot jih porabiš. Zato je najbolj smiselno iz prehrane izločiti živila, ki imajo visoko energetsko vrednost, hkrati pa vsebujejo le malo snovi, ki jih tvoje telo potrebuje za učinkovito delovanje. Takšna hrana so na primer sladkarije, razne sladke pijače, mastne jedi, tako imenovana »fast food« in podobno. Obstajajo tudi diete, ki naj bi bile učinkovite zato, ker temeljijo na pravilnem kombiniranju živil. Tovrstne diete lahko najdeš v različnih revijah in knjigah. Praviš, da si preizkusila že različne diete, a neuspešno. Si prepričana, da nisi prehitro odnehala? Kilogrami namreč ne splahnijo čez noč, ampak so potrebni tedni oziroma meseci pravilnega prehranjevanja. Zato je pomembno, da se odločiš za dieto, ki ti odgovarja, ne pa za takšno, ki se je zelo težko držiš. Ključno je namreč, da pravila zdravega prehranjevanja upoštevaš tudi, ko boš že shujšala. Kar se prijateljice tiče, imaš seveda različne možnosti. Praviš, da ona sploh ne ve, da jo imaš ti za najboljšo prijateljico. Torej bi bilo morda smiselno, da ji to poveš oziroma da jo vprašaš, zakaj se ne druži več s teboj. Morda so v ozadju ohladitve vajinega odnosa kakšni nesporazumi in bi pogovor pomagal. Kot sama ugotavljaš, pa bi bilo seveda smiselno tudi ozreti se po novih prijateljicah. Razumem, da te izguba prijateljice boli in da njeno vedenje pojmuješ kot izdajo, a nekatera prijateljstva sčasoma pač izzvenijo. Fantu pa le namigni, da ti je všeč. Pa veliko močne volje in uspeha pri hujšanju ti želim.

VELIKO VPRAŠANJ

Živjo, Katja! Stara sem štirinajst let, pa imam kljub temu že veliko problemov. (1) Zaljubljena sem v fanta, ki me ne pozna. Vem, da z njim nikoli ne bom skupaj, ker živi zelo daleč stran. Jaz pa kljub temu ves čas mislim nanj! Kaj naj naredim, da ga bom pozabila? (2) Starši se do mene obnašajo, kot da bi bila veliko mlajša. S prijateljicami me pustijo ven, vendar me moti, ker mi ukazujejo in mislijo, da jim bom zaupala vse svoje težave. Kako naj jih prepričam, da sem že dovolj stara, da poskrbim sama zase? (3) Vsako jutro, ko se pogledam v ogledalo, opazim na svojem obrazu podočnjake. To me zelo moti. Kako jih lahko odpravim ali prekrijem? (4) Sem zelo čustvena oseba. Skoraj vsak večer doma jokam zaradi ljubezni ali prijateljic. To mi ni niti malo všeč. Kaj naj naredim? (5) Ali je res, da če si noge briješ nad koleni, ti zrastejo trde dlake?

*Solzica*

NESREČNA

Živijo, Katja. Sem zelo nesrečno šestnajstletno dekle s kupom težav. Na vlaku sem se zaljubila v ljubkega fanta. Vsak dan upam, da ga bom videla in slišala govoriti. On me ne pozna, jaz pa sanjarim o njem. Težava je v tem, da je zadnji letnik in bo kmalu odšel drugam, jaz pa ga ne bom nikoli več videla. Ne vem, kaj naj storim, da bi ga pozabila, saj do sedaj še nisem bila tako močno zaljubljena. Druga težava pa je v tem, da me fantje sploh ne opazijo, sem namreč malo sramežljiva. Kaj naj naredim, da me bodo? Velika sem 168 cm in tehtam 64 kg. Koliko kilogramov imam preveč? Rada bi jedla zdravo, pa mi mami ne zna kuhati zdravo. Kje bi lahko izvedela kaj o zdravi prehrani? O marsičem bi se rada pogovorila, pa nimam nikogar, ki bi mu zaupala. Na koga naj se obrnem? Brat včasih v spanju govori in kriči. Kaj je vzrok tega? Kako naj mu pomagam?

Žalostna najstnica

NEKAJ PROBLEMČKOV

Čaw! Imam kar nekaj problemčkov. Stara sem dvanajst let, velika 160 cm in imam 44 kg. Je to preveč? S katerim športom bi se morala ukvarjati, da bi shujšala v stegna? Zadnje čase sem opazila, da se redim. Je res, da je prava dieta takšna, da več porabiš kot poješ? Jem res ogromno sladkarij, ne maram pa zelenjave. Vem, da bi jo morala jesti, pa je ne morem. Enkrat, ko sem poskusila cvetačo, sem bruhala. Drug problem je, da se zadnje čase zelo veliko družim s prijateljico, za katero čutim, da me razume. Toda ne vem, kako naj to povem svoji najboljši prijateljici, saj je nočem prizadeti. Zanima me tudi, ali veš za kakšne igralske avdicije. Vem, da to v Sloveniji ni zelo razširjeno, poskusila bi nekje v Ameriki. Ampak vseeno bi se preizkusila v Sloveniji. Že vnaprej hvala za odgovore.

*najstnica*

Lepo pozdravljena. Povzela sem obe tvoji pismi in bom poskušala odgovoriti na obe. Predebela zagotovo nisi, tudi kakšen kilogram več ne bi bil odveč. Praviš, da se rediš, toda ali si pomislila, da najbrž tudi rasteš? Kakšne vaje so potrebne za krepitev stegenskih mišic, je vprašanje, ki bi ga bilo najbolj smiselno zastaviti učitelju ali učiteljici športne vzgoje, vaditeljici aerobike ali inštruktorju v fitnes centru. Seveda je bistvo vsake diete, da porabiš več, kot poješ. A glede na tvojo težo ti res ni potrebno razmišljati o dieti, temveč prej o bolj zdravem načinu prehranjevanja. Saj ni treba, da se povsem odrečeš sladkarijam, a če se želiš prehranjevati zdravo, poskušaj nekoliko omejiti njihovo količino. Naj bodo le majhen posladek, ne pa nadomestilo za obrok. Če cvetače ne maraš, se pač ne sili z njo - zagotovo obstaja kakšna zelenjava, ki ti gre lažje po grlu. Tvoja prijateljica pa je najbrž že sama opazila, da je nekoliko na stranskem tiru. Povsem normalno je, da sklepaš nova prijateljstva. Če želiš ohraniti tudi prijateljstvo s svojo trenutno najboljšo prijateljico, je pomembno, da kljub novemu prijateljstvu ostajaš pozorna tudi do nje in da poskušaš preživeti čim več časa tudi z njo. Kar se igralstva tiče, si v svojih željah mogoče nekoliko nerealna. Vsekakor bo treba začeti v Sloveniji. Kar se avdicij tiče, bodi ves čas na preži. Morda bi se lahko za začetek vključila v dramski krožek na vaši šoli oziroma dala pobudo zanj, če ga pri vas še ni. Verjamem, da je to mnogo pod tvojimi pričakovanji, a mnogi veliki igralski mojstri so začenjali tako… Držim pesti zate!

RAZMIŠLJANJE

Draga Katja! Pišem ti prvič in upam na odgovor. (1) Ko sem se letos vrnila na šolo, sem se počutila drugače, s svojimi najboljšimi prijateljicami se sploh nisem ujela. One se vse seveda niso mogle spremeniti, torej sem se morala jaz. Zanima me, na kakšen način sem se spremenila? (2) Čez dve leti me čaka gimnazija, zadnje čase pa opažam, da se večina vrstnic in vrstnikov zanima za službe v novinarstvu, psihologiji, igralstvu… Torej najverjetneje večini teh ljudi to ne bo uspelo, kajne? Sploh novinarjev mora biti veliko brezposelnih, jaz pa razmišljam v tej smeri. Mi lahko poveš več o tem? Hvala.

anchy**

Draga anchy**! Ob branju tvojega pisma se mi zdi, da moraš biti precej zrela in razmišljujoča punca. Je morda lahko to razlog, da se s prijateljicami ne ujameš več tako, kot si se? V vaši starosti se mladostniki zelo hitro razvijate - in s tem spreminjate - tako telesno kot tudi v načinu razmišljanja in čustvovanja. Ta razvoj pa ne poteka pri vseh enako hitro. Možno je, da ti dozorevaš nekoliko hitreje kot tvoje prijateljice, kar posledično pomeni, da imate vse manj skupnega. Če bi mi bolj natančno opisala, zakaj se z njimi ne ujameš več tako dobro, bi ti lahko tudi bolj korektno odgovorila, tako pa lahko le ugibam. Ne vem, če drži to o brezposelnih novinarjih, a tudi če je res, ni potrebe, da bi to vplivalo na tvoje poklicne odločitve. Kajti ko boš ti doštudirala, bo situacija na trgu dela zagotovo že povsem drugačna. Menim, da se je za poklic potrebno odločati s srcem in ne na podlagi pragmatičnih razlogov. Če veš, kaj te veseli, si že na zelo dobri poti, saj boš tako svoj poklic najverjetneje opravljala z mnogo večjim veseljem. Želim ti vse dobro in veliko sreče!

SE MI MEŠA?

Hey! Sem pet­najst­let­ni­ca, ki ima mno­go prob­le­mov. V os­nov­ni šo­li sem bila od­lič­nja­ki­nja, ved­no sem ime­la ve­li­ko pri­ja­te­ljic, ki so mi zna­le pri­sluh­ni­ti. Le­tos pa sem za­če­la ho­di­ti na gim­na­zi­jo in te­ža­ve kar pri­ha­ja­jo ena za dru­go. V šo­li mi gre sla­bo – moje pov­preč­je so troj­ke, kljub temu da se vsak dan učim od pri­ho­da iz šo­le pa do ve­če­ra ozi­ro­ma poz­nih noč­nih ur. In snov, ki se jo nau­čim, mi ni­ka­kor ne os­ta­ne v gla­vi. Ne pre­ne­sem, da ima­jo moje so­šol­ke, ki se uči­jo le ne­kaj ur na dan, bolj­še oce­ne kot jaz. Po­leg tega ni­mam no­be­ne pra­ve pri­ja­te­lji­ce. No­be­na mi ne zna pri­sluh­ni­ti. Jaz ved­no po­slu­šam nji­ho­ve te­ža­ve in jim po­ma­gam. Ko smo v druž­bi, mi sploh ne pu­sti­jo do be­se­de. Tudi, če go­vo­ri­va dve hkra­ti, bodo dru­ge pri­ja­te­lji­ce ved­no po­slu­ša­le dru­go in ne mene. Po­leg tega imam vsak dan vro­či­no od 37ºC pa vse do 37,5ºC, po­go­sto me boli gla­va in kar na­prej sem zas­pa­na. Vsa­ko noč imam groz­lji­ve sa­nje. Zelo ve­li­ko jo­čem in se sploh ne znam več spro­sti­ti. Nič več me ne ve­se­li in kar na­prej sem živč­na. Vča­sih imam ob­ču­tek, da me od vse­ga hu­de­ga kar du­ši in da ne mo­rem di­ha­ti. Na za­čet­ku sem sku­ša­la svo­je prob­le­me po­za­bi­ti tako, da sem ve­li­ko jed­la, zdaj pa mi no­be­na hra­na ni več všeč, niti čo­ko­la­da. Ve­li­ko­krat sem že raz­miš­lja­la o sa­mo­mo­ru, a za­ra­di star­šev si ved­no pre­mi­slim. Ži­vim le še za nji­ju, ker vem, da bi umr­la od ža­lo­sti, če bi se mi kaj zgo­di­lo. Sta edi­na, ki me ra­zu­me­ta in od mene ne zah­te­va­ta do­brih ocen, zna­ta mi pri­sluh­ni­ti. A kljub temu jima ne upam po­ve­da­ti za te­ža­ve. Pa še ne­kaj je: ži­vim v ne­kem sanj­skem sve­tu. Ve­li­ko­krat si pred­stav­ljam, da sem slav­na pev­ka ali igral­ka in ži­vim nje­no živ­lje­nje. Ali je mo­go­če, da imam shi­zo­fre­ni­jo ali da sem de­pre­siv­na? Ali je mo­go­če, da sem nora in da se mi me­ša, ker ved­no ne­kaj raz­miš­ljam, naj­več­krat o pri­hod­no­sti in sploh ne znam več ži­ve­ti za da­naš­nji dan? Ali po­tre­bu­jem psi­hia­tra? Pro­sim, po­ma­gaj­te!

Ljub­ljan­čan­ka XYI

Ne, dra­ga XYI, mi­slim, da ne po­tre­bu­ješ psi­hia­tra. Kar opi­su­ješ, je naj­ver­jet­ne­je živ­ljenj­ska kri­za kot po­sle­di­ca spre­mem­be v tvo­jem živ­lje­nju. Pre­hod iz os­nov­ne na sred­njo šo­lo je lah­ko za ne­ka­te­re mla­dost­ni­ke iz­vor ve­li­ke­ga stre­sa, saj gre za spre­mem­bo, ki po­se­ga na šte­vil­na živ­ljenj­ska po­droč­ja: spre­me­ni­jo se po­go­ji dela in zah­te­ve v šo­li, na­va­di­ti se je tre­ba na novo druž­bo, po­leg tega pa se vse sku­paj do­ga­ja v ob­dob­ju, ko je spre­memb že tako ali tako pre­več. Tvo­je telo se spre­mi­nja, na kar se mo­raš prav tako pri­va­di­ti, pri­ha­ja pa tudi do hor­mon­skih spre­memb, ki so po­go­sto "kri­ve" za spre­mem­be v raz­po­lo­že­nju. Skrat­ka, zme­da in pred­vsem ve­lik stres. Vse to je naj­brž v ozad­ju tvo­je­ga sla­be­ga po­čut­ja, po­vi­ša­ne te­le­sne tem­pe­ra­tu­re, gla­vo­bo­lov, utru­je­no­sti in noč­nih mor. Za­ra­di vse­ga, kar te te­ži, si v druž­bi nes­proš­če­na, pri uče­nju pa nez­bra­na, kar tvo­je te­ža­ve po na­če­lu za­ča­ra­ne­ga kro­ga le še po­glab­lja. Kaj sto­ri­ti, da bo bo­lje? Mor­da za za­če­tek pred­vsem spre­je­ti dejs­tvo, da so se stva­ri spre­me­ni­le – da nisi več v var­nem, do­bro poz­na­nem in pred­vi­dlji­vem oko­lju svo­je biv­še šo­le, kjer ste se med se­boj tako s so­šol­ci kot z uči­te­lji že do­bro poz­na­li in ste toč­no ve­de­li, kaj lah­ko drug od dru­ge­ga pri­ča­ku­je­te. Zdaj si v no­vem oko­lju, ki je prav za­ra­di tega, ker je novo, manj var­no, manj pred­vi­dlji­vo in manj pri­jet­no. Vse­ka­kor pa bo sča­so­ma po­sta­ja­lo vse bolj do­ma­če, var­no in pred­vi­dlji­vo ter po­sle­dič­no bolj pri­jet­no. Vse­ka­kor pa je tre­nut­no stre­sno že to, da na gim­na­zi­ji nisi več med naj­bolj­ši­mi učen­ci v raz­re­du, kot si bila va­je­na, am­pak si le ena iz­med do­brih učen­cev, ki so bili va­je­ni biti naj­bolj­ši. Tak­šno oko­lje pa zna biti izra­zi­to tek­mo­val­no us­mer­je­no in kru­to. Oseb­no se mi zdi, da so troj­ke za prvi let­nik sred­nje šo­le kar do­bre oce­ne in zelo ver­jet­no je, da se bodo celo iz­bolj­ša­le, ko se boš na­va­di­la na nove po­go­je dela, na nove zah­te­ve in nove uči­te­lje. Pra­viš, da se ve­li­ko učiš, a si malo za­pom­niš. Gle­de na to, da v os­nov­ni šo­li očit­no nisi ime­la teh te­žav, bi neu­čin­ko­vi­tost tvo­je­ga uče­nja pri­pi­sa­la rav­no tvo­ji nes­proš­če­no­sti, te­snob­no­sti ter stra­hu pred sla­bi­mi oce­na­mi. Mi­slim, da ti hudo pri­manj­ku­je spro­sti­tve, od­di­ha, za­ba­ve, sme­ha ... Mor­da bi bilo smi­sel­no, če bi si ne­kaj ča­sa, ki ga si­cer po­ra­biš za uče­nje, vze­la zase in za svo­je do­bro po­čut­je: poj­di na spre­hod v gozd, na po­tep po me­stu, kupi si kak­šno ma­len­kost, ki te bo raz­ve­se­li­la, po­kli­či kak­šno pri­ja­te­lji­co iz os­nov­ne šo­le, ob ka­te­ri se lah­ko spro­stiš, in se "do si­te­ga" na­smej­ta. Skrat­ka – po­sku­si se malo raz­va­ja­ti. Po­tem bo tudi uče­nje šlo laž­je, mor­da bo tre­ma ne­ko­li­ko iz­gi­ni­la, pri­jet­no sproš­če­na pa boš tudi v druž­bi no­vih so­šolk zna­la biti bolj od­loč­na, ko si boš že­le­la iz­bo­ri­ti be­se­do. Pra­viš, da ti nove so­šol­ke sploh ne pri­sluh­ne­jo. De­lo­ma je to naj­brž po­sle­di­ca tega, da v druž­bi nisi sproš­če­na; po dru­gi stra­ni je rav­no mla­dost­niš­tvo čas, ko so vsi tako zelo za­po­sle­ni sami s se­boj, da je nji­ho­va spo­sob­nost em­pa­tič­ne­ga vživ­lja­nja v dru­ge lju­di ome­je­na. Mor­da te bo kaj po­mi­ri­lo, če ti po­vem, da se s te­ža­va­mi, kot jih opi­su­ješ, na pre­ho­du iz os­nov­ne v sred­njo šo­lo sre­ču­je ve­li­ko tvo­jih vrst­ni­kov. Tudi sa­njar­je­nje je v teh le­tih, pa tudi ka­sne­je v živ­lje­nju, po­vsem obi­ča­jen po­jav. Mož­no je, da se zato, ker si v vsak­da­njem živ­lje­nju tre­nut­no ne­sreč­na, v svoj sanj­ski svet za­te­kaš ne­ko­li­ko po­go­ste­je, a s tem ni prav nič na­ro­be in za­go­to­vo ne ka­že na shi­zo­fre­ni­jo. Mi­slim, da je to, kar se ti do­ga­ja, pri­la­go­di­tve­na kri­za, ki bo za­go­to­vo mi­ni­la – do ta­krat pa bo mor­da po­ma­ga­lo, če si po­sku­šaš svo­je oko­lje us­tva­ri­ti čim bolj pri­jet­no – poiš­či druž­bo lju­di, s ka­te­ri­mi se do­bro po­ču­tiš, do sebe pa po­sku­šaj biti čim manj zah­tev­na. Čim več za­ba­ve in sme­ha ti že­lim.

 

ALI BISEKSUALNOST SPLOH OBSTAJA?

Ži­vi­jo! Sta­ra sem se­dem­najst let in se ne mo­rem od­lo­či­ti, ka­te­ri spol me bolj pri­vla­či. Z obe­ma spo­lo­ma sem si bila te­le­sno že zelo bli­zu in zdi se mi, da me žen­ski do­tik bolj vzbu­ri kot moš­ki. Raz­mer­je z žen­sko se je za­če­lo samo iz ra­do­ved­no­sti, zdaj pa iz dne­va v dan bolj raz­miš­ljam, ali sem lez­bij­ka. Ko sem pod vpli­vom al­ko­ho­la, mi­slim samo na do­lo­če­no ose­bo, s ka­te­ro sem se pr­vič po­da­la v to iz­kuš­njo. Strah me je, da sem se va­njo za­lju­bi­la. Kaj naj na­re­dim? Pro­sim, ne mi na­pi­sa­ti, da bom s ča­som ugo­to­vi­la, kako sem us­mer­je­na, ker ne zdr­žim več!

Tinchy

Hej, Tinchy! Bi­sek­sual­nost ozi­ro­ma ob­ču­te­nje spol­ne pri­vlač­no­sti do obeh spo­lov se­ve­da ob­sta­ja – saj ven­dar tudi ti po­ro­čaš prav o ta­kih ob­čut­kih. Ra­zu­mem, da je zo­pr­no ži­ve­ti v ne­go­to­vo­sti gle­de last­ne spol­ne us­mer­je­no­sti, a po­vsem mož­no je, da ne boš ni­ko­li ugo­to­vi­la, ka­te­ri spol te bolj pri­vla­či, ker te bodo pri­vla­či­li tako moš­ki kot žen­ske ali pa boš v raz­lič­nih živ­ljenj­skih ob­dob­jih svo­jo pre­vla­du­jo­čo spol­no us­mer­je­nost spre­mi­nja­la. Tako da se mor­da ni smi­sel­no uba­da­ti z vpra­ša­njem, kako se bodo raz­vi­ja­le tvo­je spol­ne že­lje in se spri­jaz­ni­ti z dejs­tvom, da te pri­vla­či­ta oba spo­la. Iz tvo­je­ga pi­sma je raz­bra­ti, da ti mi­sel na to, da si mor­da lez­bij­ka, ni naj­bolj pri­jet­na. To je po­vsem ra­zum­lji­vo, saj si si svo­je odra­slo živ­lje­nje naj­brž že od ma­le­ga pred­stav­lja­la z moš­kim. Zdaj pa ti tvo­ji spol­ni im­pul­zi to pred­sta­vo ogro­ža­jo. Če boš ugo­to­vi­la, da te pri­vla­či­jo pred­vsem žen­ske, se bo pred­sta­va o tvo­ji pri­hod­no­sti v tvo­ji gla­vi spre­me­ni­la – vsa­ka taka spre­mem­ba pa je lah­ko do neke mere bo­le­ča in te­žav­na. Si­cer pa mi­slim, da je vsak strah pred ob­ču­te­njem spol­ne pri­vlač­no­sti do žensk od­več in ni raz­lo­ga, da si teh ob­ču­tij ne bi priz­na­la. Biti lez­bij­ka ne po­me­ni nič dru­ge­ga kot od­lo­či­tev žen­ske za žen­ske in s tem ni nič na­ro­be – ni nič sra­mot­ne­ga, bol­ne­ga ali ka­kor­ko­li dru­ga­če na­pač­ne­ga. Opu­sti to­rej ide­jo o tem, da se mo­raš za vsa­ko ceno čim­prej od­lo­či­ti za en spol in raje uži­vaj v tem, da se ti oč­ke zai­skri­jo ob obeh.

 

RADOVEDNA

Lepo poz­drav­lje­ni! Sta­ra sem šti­ri­najst let. Moj prob­lem je, da bi rada ime­la fan­ta. Se­ve­da ne zato, ker ga ima­jo pri­ja­te­lji­ce. Že­lim si lju­bez­ni in ob­je­mov ne­ko­ga, ki me bo imel za­res rad. Ime­la sem že ne­kaj fan­tov, a nič re­sne­ga. Z no­be­nim ni bilo tako lepo, kot si že­lim. Fant, o ka­te­rem sa­njam, mi ver­jet­no ni do­seg­ljiv. Kako naj ga os­vo­jim? Kaj fant na de­kle­tu naj­prej opa­zi? Ali se li­či­la spe­re­jo s te­ko­čim mi­lom in to­ni­kom? Imam ve­li­ke sram­ne ust­ni­ce. Ali je s tem kaj na­ro­be? Ali bo to mo­ti­lo fan­ta, ki bo imel z mano spol­ne od­no­se? O steg­nih in zad­nji­ci imam po­ma­ranč­no ko­žo. To je vi­de­ti groz­no. Kako naj se zne­bim maš­čob­nih bla­zi­nic? Imam 60 ki­lo­gra­mov, ve­li­ka pa sem 166 cen­ti­me­trov. Ne po­jem ve­li­ko. Sem lene na­ra­ve, ni­sem šport­ni tip. Kaj naj na­re­dim, da bom ime­la lepo izob­li­ko­va­no zad­nji­co in steg­na?

Ne­pod­pi­sa­na

TEŽAVE S SESTRO IN MAMO

Haj! Upam, da moje pi­smo ne bo pri­sta­lo v ko­šu, dru­ga­če je edi­na mož­nost sa­mo­mor. Prob­lem sta moja se­stra in mama. Mama me so­vra­ži, s se­stro me ve­no­mer iz­zi­va­ta. Ko se raz­bu­rim, te­če­ta k oče­tu in mu pri­po­ve­du­je­ta, kako sta mir­no gle­da­li te­le­vi­zi­jo, jaz pa sem se za­če­la brez raz­lo­ga raz­bur­ja­ti. Tako da mi tudi oče ne ver­ja­me več. Ne sve­tuj­te mi po­go­vo­ra ali da naj na­pi­šem pi­smo, ker se ni ob­ne­slo.

Obu­pa­na

 

ZAKAJ ME JE ZAPUSTIL?

1.  Ži­vi­jo! Sta­ra sem de­vet­najst let in imam en prob­lem. Za­ljub­lje­na sem v fan­ta, sta­re­ga se­dem­najst let. Sku­paj sva bila šti­ri me­se­ce. Pu­stil me je, ker je on doma na Du­na­ju, jaz pa v Ma­ri­bo­ru in baje se lju­be­zen na da­lja­vo ne ob­ne­se. Am­pak jaz ga re­snič­no lju­bim in ži­vim samo zanj. Za­kaj me je pe­ljal do­mov, me pred­sta­vil star­šem? Go­vo­ril mi je, da mo­ra­va biti moč­na in zdr­ža­ti raz­da­ljo. Zdaj pa je ko­nec na­ji­nih sanj. Ho­če me za pri­ja­te­lji­co, saj pra­vi, da me ima še ved­no rad. Pra­vi mi, da me po­gre­ša, da mu je hudo, ko se po­go­var­ja­va, vsak dan mi pi­še SMS-e in mi pra­vi 'mala'. Po­vej­te mi, za­kaj me je pu­stil! Rada bi ga na­zaj! Kaj naj sto­rim?

Jej­ži­ka

2.  Poz­drav­lje­ni! Pro­sim vas, če mi lah­ko po­ma­ga­te gle­de biv­še­ga fan­ta. Sku­paj sva bila eno leto in sva se zelo do­bro ra­zu­me­la. En­krat pa mi je re­kel, da ho­če biti ne­kaj ča­sa sam in je kar od­šel. Od tega je že dol­go. Jaz brez nje­ga ne mo­rem ži­ve­ti in ga ni­ka­kor ne mo­rem po­za­bi­ti. Kaj naj na­re­dim? Naj ga po­za­bim (ga ne mo­rem) ali naj se bo­rim zanj? Kaj naj na­re­dim, da bi priš­la spet sku­paj?

Zme­de­na

NE PRENESEM POGLEDA V OGLEDALO

Sta­ra sem pet­najst let in ne pre­ne­sem po­gle­da v og­le­da­lo. Moja steg­na in zad­nji­ca so kot ba­lo­ni. Vi­so­ka sem 161 cen­ti­me­trov in teh­tam 53 ki­lo­gra­mov. Pri­ja­te­lji se mi sme­ji­jo in mi pra­vi­jo 'špeh bom­ba'. Ne vem, kam naj se za­te­čem, da bi mi po­ma­ga­li. Ka­dar gre­mo s pri­ja­te­lji ven, pun­ce ob­le­če­jo hla­če na zvo­nec, jaz pa ši­ro­ke hla­če, da malo skri­je­jo moje ki­lo­gra­me. Na mor­je ne ho­dim, ker me je sram ho­di­ti po pla­ži v ko­pal­kah. Ne vem, kako naj shuj­šam v steg­na in zad­nji­co. Pro­sim, po­ma­gaj­te mi!

Dra­ga obu­pan­ka, ko gle­dam po­dat­ke o tvo­ji te­le­sni te­ži in vi­ši­ni, kar ne mo­rem ver­je­ti, da s svo­jo po­do­bo v og­le­da­lu nisi za­do­volj­na. Tvo­ja te­ža je na­mreč za tvo­jo vi­ši­no po­vsem pri­mer­na, kar boš ugo­to­vi­la tudi, če si izra­ču­naš svoj in­deks te­le­sne mase. To je mera, ki pred­stav­lja prib­liž­no oce­no pri­mer­no­sti te­le­sne te­že gle­de na vi­ši­no. Izra­ču­naš ga tako, da svo­jo te­le­sno te­žo v ki­lo­gra­mih de­liš s kva­dra­tom svo­je te­le­sne vi­ši­ne v me­trih. V tvo­jem pri­me­ru je to­rej in­deks te­le­sne mase 53/1,61x1,61, kar zna­ša 20,45. In­deks te­le­sne mase v ob­se­gu od 18,5 do 21,5 naj bi bil nor­ma­len, in kot lah­ko ugo­to­viš, tvoj ne pre­se­ga zgor­nje pri­po­ro­če­ne vred­no­sti. Po zdravs­tve­nih kri­te­ri­jih to­rej nisi pre­de­be­la ozi­ro­ma je tvo­ja te­ža tako re­koč ideal­na. Kar pa naj­brž ne spre­me­ni dejs­tva, da se ti po­ču­tiš de­be­lo. Ven­dar pa je to, kar ti ime­nu­ješ de­be­lost, naj­ver­jet­ne­je le žen­ska zaob­lje­nost, na ka­te­ro se očit­no še nisi pri­va­di­la. Pro­to­tip žen­ske­ga te­le­sa je da­leč od po­do­be ano­rek­sič­ne su­hi­ce z deš­kim te­les­cem, ki nam ga po­sre­du­je­jo me­di­ji. Tvo­je pri­ja­te­lji­ce ima­jo očit­no dru­ga­čen te­le­sni us­troj ali pa jih te spre­mem­be še ča­ka­jo. Ši­ro­ki boki in zaob­lje­na zad­nji­ca so v bis­tvu sim­bol žen­sko­sti in rav­no to je ti­sto, kar je ve­či­ni moš­kih na žen­skah všeč. Res je, da je tak tip po­sta­ve v zad­njih le­tih ob po­pla­vi se­stra­da­nih su­hic, na ka­te­rih ob­le­ke vi­si­jo kot na obe­šal­ni­kih, ne­ko­li­ko 'out', a zdi se, da spet pri­ha­ja v modo. Huj­ša­nja ti ne pri­po­ro­čam, saj mi­slim, da v tvo­jem pri­me­ru ni po­treb­no, če že, pa ne pre­ti­ra­vaj s skraj­ni­mi die­ta­mi. Brez ško­de za svo­je zdrav­je pa se lah­ko od­po­veš slad­ka­ri­jam in raz­nim pri­griz­kom z ve­li­ko maš­čo­ba­mi, kot je na pri­mer čips, ki je pra­va ka­lo­rij­ska bom­ba. Mor­da bi se v svo­jem te­le­su bo­lje po­ču­ti­la, če bi ga ne­ko­li­ko utr­di­la s te­lo­vad­bo. Tek, pla­va­nje, ae­ro­bi­ka, hoja v hri­be in še mar­si­kaj – vse to so pri­jet­ni na­či­ni te­le­sne vad­be, ob ka­te­rih se boš spro­sti­la in obe­nem ob­li­ko­va­la svo­je telo. Gle­de ob­la­če­nja pa je že pa­met­no, da po­sku­šaš z ob­la­či­li za­kri­ti do­lo­če­ne po­manj­klji­vo­sti svo­je­ga te­le­sa, a pri tem ti ni tre­ba pre­ti­ra­va­ti. Nisi no­be­na 'špeh bom­ba' in se­ve­da si lah­ko tudi ti pri­voš­čiš kak­šno bolj iz­zi­val­no majč­ko in ozke hla­če. Ver­ja­mem, da se boš po­stop­no na­va­di­la na spre­mem­be, ki jih je pri­ne­sla pu­ber­te­ta, in da se boš nau­či­la ime­ti rada svo­je telo z vse­mi nje­go­vi­mi ne­po­pol­nost­mi vred.

KAJ JE ORGAZEM?

Oj! Sta­ra sem šti­ri­najst let in rada bi vpra­ša­la, kdaj je naj­pri­mer­nej­ši čas za spol­ni od­nos. Kako iz­gle­da or­ga­zem? Po­le­ti sva s fan­tom ime­la le pe­ting in mi­slim, da sem ga do­ži­ve­la, fant pa pra­vi, da mo­ram ime­ti neki iz­ce­dek. Je to res? Pa še to. Mama pra­vi, da mi zau­pa, pa mi vsee­no br­ska po mo­jih stva­reh. Več­krat mi je pre­bra­la pi­sma, ki sem jih na­me­ra­va­la po­sla­ti ali ki sem jih do­bi­la. Dru­ga­če pa se do­bro ra­zu­me­va.

Poz­drav­lje­na, Ma­ru­ša! Naj­brž sama do­bro veš, da uni­ver­zal­ne­ga od­go­vo­ra na tvo­je vpra­ša­nje o pri­mer­nem ča­su za spol­ne od­no­se ni. Ali je pri­mer­no za­če­ti s spol­no de­jav­nost­jo, je od­vi­sno od to­li­ko raz­lič­nih stva­ri, da sta­rost­ne meje ni mo­go­če do­lo­či­ti. Pr­vič, in to je naj­po­mem­bne­je, od­vi­sno je od tega, ali si spol­ni od­nos že­liš. Če ne, raje še malo po­ča­kaj. Po­tem je smi­sel­no raz­mi­sli­ti še o tem, kak­šen je tvoj od­nos s fan­tom, s ka­te­rim na­me­ra­vaš ime­ti spol­ne od­no­se. Mu zau­paš? Se ob njem po­ču­tiš sproš­če­no? Vse­ka­kor ne po­za­bi­ta na kon­tra­cep­ci­jo – pri­po­ro­čam kon­do­me, saj so pre­cej za­nes­lji­va zaš­či­ta pred no­seč­nost­jo, po­leg tega pa va­ru­je­jo tudi pred raz­ni­mi spol­no pre­nos­lji­vi­mi bo­lez­ni­mi. Če se ti zdi, da si ta­krat pri pe­tin­gu do­ži­ve­la or­ga­zem, po­tem si ga naj­brž res. Or­ga­zem ni nič dru­ge­ga kot rit­mič­no kr­če­nje nož­ni­ce, ki ga žen­ske do­živ­lja­mo kot zelo pri­jet­no spro­sti­tev vzbur­je­nja. Iz­ce­dek ob sa­mem or­gaz­mu sploh ni nu­jen, je pa res, da se nož­ni­ca ob vzbur­je­nju zelo na­vla­ži, kar sploh omo­go­ča spol­ni od­nos. Tvo­ja mama pa je očit­no malo pre­več ra­do­ved­na. Po moje ji lah­ko ver­ja­meš, da ti zau­pa, vsee­no pa bi rada ob­dr­ža­la nad­zor nad tem, kaj se do­ga­ja nje­ni de­kli­ci. Smi­sel­no je, da se re­sno po­go­vo­riš z njo in ji po­veš, da ne ma­raš, da br­ska po tvo­jih stva­reh. Vso pra­vi­co imaš ohra­ni­ti svo­jo za­seb­nost in tvo­ja mama se bo pač mo­ra­la na­va­di­ti, da ne de­liš več vse­ga z njo. Vztra­jaj pri svo­jem, če pa po­go­vor ne bo za­le­gel, je mor­da smi­sel­no raz­miš­lja­ti o na­ba­vi škat­le s klju­čav­ni­co, kjer lah­ko hra­niš naj­bolj za­seb­ne stva­ri. A ver­ja­mem, da boš us­pe­la svo­jo mamo dis­ci­pli­ni­ra­ti in da to ne bo po­treb­no. Sreč­no!

Tri pri­ja­te­lji­ce – tri­je prob­le­mi

Ži­vi­jo! Smo tri pet­najst­let­ne pun­ce in ima­mo vsa­ka svoj prob­lem.

Zvez­di­ca: Sem zelo ne­re­sna, za vsa­ko stvar, ki je vča­sih či­sto bre­zve­ze, se sme­jim. Vsi mi go­vo­ri­jo, da sem preo­troč­ja za svo­ja leta. Kako naj se zre­snim?

Vrt­ni­ca: Všeč mi je pe­tind­vaj­set­let­ni fant. Ne vem, kako naj se mu prib­li­žam, kako naj mu po­vem, da mi je všeč. Tudi on se za­ni­ma zame.

Ptič­ka: Imam fan­ta in ima­va se zelo rada, am­pak bo­jim se, da bo mama od koga to iz­ve­de­la, zato ji ho­čem po­ve­da­ti sama. Kako naj ji po­vem? Mi­sli­te, da me bo ra­zu­me­la?

Dra­ge pun­ce, iz va­še­ga pi­sma lah­ko raz­be­rem, da ste v bis­tvu pre­cej za­do­volj­ne najst­ni­ce. Ver­ja­mem, da ima­te vse tudi svo­je te­ža­vi­ce in te­ža­ve, a prob­le­mi, ki jih opi­su­je­te, so v bis­tvu bolj pri­jet­ni kot ne­pri­jet­ni prob­le­mi. Zvez­di­ca, ti se kar hi­hi­taj, ko­li­kor te je vo­lja. Res je, da za­ra­di tega naj­brž vča­sih de­lu­ješ ne­re­sno in otroč­je, am­pak, ali je biti otroč­ji kaj sla­be­ga? Sme­ja­ti se je zelo zdra­vo, in če ti ni tež­ko naj­ti po­vo­da zanj, to­li­ko bolj­še. Pazi le, da se sme­ja­nje ne spre­me­ni v po­sme­ho­va­nje na ra­čun dru­gih lju­di. Vrt­ni­ca, če se fant za­ni­ma zate, se ti naj­brž ne bo tre­ba kaj pre­več tru­di­ti, da bi ga os­vo­ji­la. Prob­lem bi uteg­ni­la biti le sta­rost­na raz­li­ka med vama – fan­tom pri pe­tind­vaj­se­tih so po­mem­bne pre­cej dru­gač­ne stva­ri kot de­kle­tom pri pet­naj­stih. A če si vanj za­ljub­lje­na, ver­ja­mem, da ti je za to vsee­no. Ptič­ka, kako bo tvo­ja mama spre­je­la no­vi­co, da imaš fan­ta, naj­brž ti laž­je pred­vi­diš kot jaz, ki tvo­je mame sploh ne poz­nam. Zelo ver­jet­no je, da jo bo to malo pre­stra­ši­lo – mame pač skr­bi za svo­je hče­re, ko se po­ja­vi kdo, ki bi jih lah­ko pri­za­del. Am­pak ver­ja­mem, da bo v konč­ni fazi do­bro pre­ne­sla. Saj si ven­dar v le­tih, ko je ime­ti fan­ta ne­kaj po­vsem nor­mal­ne­ga in tvo­ja mama je naj­brž v mi­slih že malo pri­prav­lje­na na tak­šno no­vi­co. Ver­ja­mem pa, da ti je tež­ko po­ve­da­ti. Iz­ko­ri­sti kdaj kak tre­nu­tek, ko bo­sta sami. Naj­brž bo šlo tež­ko z je­zi­ka, a ko boš po­ve­da­la, ti bo od­le­glo. Vsem trem že­lim še ve­li­ko hi­hi­ta­nja, spo­gle­do­va­nja in za­ljub­lje­no­sti.

KDAJ JE PRAVI ČAS ZA SPOLNE ODNOSE?

Hal­lo! Sem tri­najst­let­na pun­ca. Vi­so­ka sem 167 cen­ti­me­trov in imam 49 ki­lo­gra­mov. Za­ni­ma me, ali je to pov­preč­je. Moj prob­lem je ta, da se hi­tro zre­dim, poz­na pa se mi pred­vsem na tre­bu­šnem pre­de­lu. Če­prav red­no te­lo­va­dim, se mi to ne obre­stu­je. Huj­ša­ti pa no­čem! Je še kak­šna dru­ga mož­nost za bolj­šo in lep­šo po­sta­vo? Pa še en prob­lem. S fan­tom sva sko­raj ime­la spol­ni od­nos, am­pak jaz ni­sem ho­te­la iti do kon­ca, ker sem de­fi­ni­tiv­no prem­la­da. Vča­sih si tega zelo že­lim, am­pak res samo vča­sih. Edi­ni prob­lem so leta, bo­lez­ni, otrok in čen­če. Čen­če zato, ker bi si on znal še kaj iz­mi­sli­ti. Dru­ga­če pa se zelo ra­zu­me­va. Kako naj se zne­bim svo­je­ga biv­še­ga? V re­vi­ji je na­šel spo­ro­či­lo, da ga ima ena zelo rada in zdaj mi­sli, da sem to jaz po­sla­la, pa sploh ni res. Pro­sim, po­ma­gaj­te mi (vsaj del­no) re­ši­ti moje prob­le­me.

Poz­drav­lje­na! Gle­de tvo­je te­že – je tako re­koč ideal­na. Tudi kak­šen ki­lo­gram več ti ne bi ško­dil. Je pa te­lo­vad­ba edi­ni na­čin za ob­li­ko­va­nje te­le­sa, ki ga poz­nam. Ne vem, kaj toč­no pri­ča­ku­ješ od te­le­sne vad­be, ko pra­viš, da se ne obre­stu­je. Če red­no te­lo­va­diš, se za­go­to­vo obre­stu­je, saj si s tem uč­vrš­ču­ješ mi­ši­ce. Za­go­to­vo pa samo s te­lo­vad­bo ne boš iz­gu­bi­la tre­bušč­ka, za ka­te­re­ga pra­viš, da ti pov­zro­ča te­ža­ve. V zve­zi s spol­ni­mi od­no­si na­va­jaš šti­ri ovi­re: leta, bo­lez­ni, otro­ka in čen­če. Prob­le­ma spol­no pre­nos­lji­vih bo­lez­ni in ne­za­že­le­ne no­seč­no­sti se da do­kaj pre­pro­sto (a ni­ka­kor ne po­vsem za­nes­lji­vo!) re­ši­ti z upo­ra­bo kon­do­ma. Os­ta­ne­jo to­rej še leta in čen­če. In tu­kaj ti da­jem po­vsem prav v tem, da vztra­jaš pri svo­jem, če se ti zdi, da še ni pra­vi čas za spol­nost. Še po­se­bej pa ti spol­ni od­nos ods­ve­tu­jem, če fan­tu ne zau­paš. Če pra­viš, da se bo­jiš, da bi tvoj fant uteg­nil raz­ši­ri­ti kak­šne zgod­bi­ce o vaju, to vse­ka­kor ni do­bra os­no­va za po­glab­lja­nje va­ji­ne­ga od­no­sa s spol­ni­mi od­no­si. Fant bo že še malo po­ča­kal, ti pa boš ime­la v tem ča­su mož­nost ugo­to­vi­ti, ali mu lah­ko zau­paš. Ko se bo­sta od­lo­či­la za spol­ni od­nos, pa ne po­za­bi­ta na kon­dom – tve­ga­nje bi bilo pre­ve­li­ko. Za­ra­di biv­še­ga pa ne skr­bi; če si mu po­ve­da­la, da ti­sto de­kle nisi bila ti, bo po­sto­po­ma že do­jel, da je bo­lje, če te pu­sti pri miru. Pa sreč­no!

RADA BI BILA BOLJ DRUŽABNA

Ži­vi­jo! Imam celo ko­pi­co prob­le­mov in upam, da mi bo­ste po­ma­ga­li. Moti me, ker ni­sem ko­mu­ni­ka­tiv­na. Mno­gi pra­vi­jo, da sem se jim naj­prej, ko so me spoz­na­li, zde­la za­dr­ža­na in malo čud­na. Prob­lem je v tem, da se ne znam spro­sti­ti!! Vsaj na za­čet­ku ne. Ko sem z ose­ba­mi, ki jih že dol­go poz­nam, sem tudi jaz za­bav­na in O. K. Rada bi bila po­dob­na svo­ji sta­rej­ši se­stri, ki je zelo ko­mu­ni­ka­tiv­na in ima prav za­ra­di tega ve­li­ko pri­ja­te­ljev. Tudi jaz bi rada ime­la ve­li­ko pri­ja­te­ljev! Kako naj po­sta­nem bolj pri­ljub­lje­na – in to brez hi­navš­či­ne in pri­li­zo­va­nja? Mi­slim, da se bo tudi več fan­tov za­ni­ma­lo zame, če bom bolj dru­žab­na. Imam pa tudi nez­nan­sko že­ljo! Že zelo dol­go si že­lim po­sta­ti slav­na pev­ka ali ple­sal­ka. Če­prav imam ob­ču­tek, da bi lah­ko us­pe­la, mi­slim, da ni­sem do­volj do­bra. Pa tudi zelo tež­ko je, saj ži­vim v vasi či­sto nek­je »bogu za hrb­tom«. Kaj naj na­re­dim? In kako naj po­sta­nem bolj raz­gle­da­na. Upam, da mi bo­ste od­go­vo­ri­li, saj sem za­ra­di tega vsak dan bolj de­pre­siv­na. Naj­lep­ša hva­la za vse in lep poz­drav,

Lili

KAJENJE ZARADI STARŠEV IN FANTA

Ži­vi­jo! Sem šti­ri­najst­let­na obu­pa­na najst­ni­ca, ki ima kup te­žav. Moji star­ši ne ma­ra­jo moje naj­bolj­še pri­ja­te­lji­ce, ker mi­sli­jo, da je ona kri­va za vse, kar sva uš­pi­či­li. V re­sni­ci sem kri­va tudi jaz, a se star­šem tega ne da do­po­ve­da­ti. Ne do­vo­li­ta mi, da bi jo obi­sko­va­la, za­ra­di če­sar obe ve­li­ko jo­ka­va. Zato se ve­li­ko­krat zla­žem, samo zato, da sva sku­paj. Dru­gi prob­lem je neki fant, ki mi je zelo všeč in on to ve. En­krat sva se po­ljub­lja­la, a me dru­gi dan niti po­gle­dal ni, in to me zelo boli!!! Kako naj ga os­vo­jim? Tret­ji prob­lem pa je ka­je­nje. Ka­di­ti sem za­če­la za­ra­di star­šev in za­ra­di fan­ta, ki mi je všeč. Kaj naj na­re­dim?

Jessy

Dra­ga Jessy, me prav za­ni­ma, kaj sta uš­pi­či­li s pri­ja­te­lji­co, da so tvo­ji star­ši zdaj tako 'naš­pi­če­ni'. Za kar­ko­li je že šlo, se mi zdi pre­cej ver­jet­no, da je šlo za tre­nu­ten od­ziv na ne­kaj, kar sta na­re­di­li in kar tvo­jim star­šem ni bilo prav. In da so se naj­brž do zdaj že po­mi­ri­li. Če ni­mam prav, pa bo po­treb­no še malo pre­pri­če­va­nja. Pred­vsem je po­mem­bno, da star­šem za­go­to­vi­ta, da se bo­sta od­slej ob­na­ša­li v redu in da to se­ve­da tudi re­sno mi­sli­ta. Mor­da bi po­ma­ga­lo, če pri­ja­te­lji­ca obiš­če tvo­je star­še, da se jim sku­paj opra­vi­či­ta in jih pro­si­ta, če vama dajo še eno pri­lož­nost za skup­no dru­že­nje. Fant, ki ti je všeč, se ob­na­ša pre­več čud­no, da bi bilo pa­met­no še na­prej po­la­ga­ti upe vanj. Če fant ve, da ti je všeč in ne na­re­di ni­če­sar, je za tvo­je do­bro po­čut­je naj­bo­lje, da ga po­sku­šaš po­sto­po­ma iz­bri­sa­ti iz svo­jih mi­sli. Zdaj pa še k zad­nje­mu prob­le­mu, ki ga na­va­jaš – to je ka­je­nje. Mi­slim, da zelo la­žeš sama sebi, če iš­češ iz­go­vo­re za svo­je ka­je­nje v te­ža­vah za­ra­di star­šev in fan­ta. Ka­diš zato, ker si se sama tako od­lo­či­la. Za­go­to­vo niso prob­le­mi ti­sti, ki so te pah­ni­li v ka­je­nje. In tudi pre­ne­haš lah­ko, če se sama tako od­lo­čiš. Kar bi ti vse­ka­kor sve­to­va­la, saj bo to z vsa­ko po­ka­je­no ci­ga­re­to tež­je. Če pa boš na­da­lje­va­la s ka­je­njem, je ve­li­ko bolj zdra­vo in ve­li­ko bliž­je re­sni­ci, če si priz­naš, da ka­diš ozi­ro­ma si vsaj za­če­la ka­di­ti zato, ker sama tako ho­češ. Brez iz­go­vo­rov in is­ka­nja kriv­ca drug­je. Vso sre­čo pri re­še­vanj tvo­jih prob­le­mov ti že­lim!    

Sami prob­le­mi s fan­ti

Ciao! Sta­ra sem šti­ri­najst let in imam par prob­lem­čkov. Noro sem za­ljub­lje­na v fan­ta, ki ima pun­co. Am­pak ta pun­ca je ne­sram­na do vseh in so­vra­ži jo pol kra­ja, v ka­te­rem ži­vim. Vsi pra­vi­jo, da jo ima ta fant samo za seks. Nek ve­čer sva šla sku­paj ven in kljub temu da ima pun­co, me je celo po­lju­bil (žal samo na lič­ka). In re­kel mi je, da on ne bi bil več s to pun­co. Re­kel je tudi, da bi ho­dil z mano, samo če nje ne bi bilo. Ne vem več, kaj naj si mi­slim in kaj naj na­re­dim. Zdaj mi niti ne pi­še več, niti me ne kli­če, am­pak vsi go­vo­ri­jo, da mu tega nje­go­va pun­ca ne do­vo­li. Ona me je tudi kli­ca­la in mi te­ži­la, da mu ne smem več pi­sa­ti. In neki ko­le­ga od tega fan­ta se je za­lju­bil vame in me ne pu­sti pri miru, če­prav sem mu po­ve­da­la, da nima šans. In pred par dne­vi sem se (pr­vič na usta) po­lju­bi­la z enim sta­rim pri­ja­te­ljem, am­pak to je bila po mo­jem samo ena ve­li­ka na­pa­ka. Pa en so­šo­lec mi je po­stal lu­šten, ki je bil se­dem let za­ljub­ljen v mene, jaz pa sem ga ved­no od­klo­ni­la. Pro­sim, pro­sim, pro­sim, od­go­vo­ri mi!

ALI PUNCE NE MARAJO NEŽNIH FANTOV?

Ži­vi­jo, Kat­ja! Sem se­dem­najst­let­ni fant, ki je do zdaj imel le eno pun­co. S to pun­co sem ho­dil malo manj kot dve leti. Za­ni­ma me, za­kaj me pun­ce ne ma­ra­jo. Sem zelo ne­žen in ro­man­ti­čen. In sem fant, ki zna po­slu­ša­ti pun­co. Mar pun­ce ni­ma­jo rade než­nih in lju­be­čih fan­tov??? Za­kaj so jim všeč sta­rej­ši in na­sil­ni, gro­bi fant­je? Za­kaj ne ne­žen fant, ki se ga ne na­pi­je, ne kadi in pun­ce ne sili v spol­ne od­no­se? Po­tem pa se ne spra­še­va­ti, za­kaj je to­li­ko po­sil­stev (pa iz­pu­sti­mo zdaj pe­do­fi­li­jo). Kat­ja, pro­sim, po­ma­gaj mi! Je mo­go­če kaj na­ro­be z mo­jim vi­de­zom? Ob­la­čim se skej­ter­sko in imam 70 kg in 177 cm.

Gent­le boy

Poz­drav­ljen, Gent­le boy! Pre­pri­ča­na sem, da se je mar­si­ka­te­ra bral­ka Cool-a kar sto­pila ob bra­nju tvo­je­ga pi­sma. Če bi vpra­ša­li pun­ce, kak­šne fan­te ima­jo rade, bi bil pri­dev­nik "ne­žen" za­go­to­vo nek­je na vrhu les­tvi­ce naj­po­go­ste­je ime­no­va­nih. Je pa res, da šte­vil­ne iz­med teh de­klet ven­dar­le iz­be­re­jo fan­te, ki so vse prej kot než­ni. Stri­njam se s tabo, da de­kle­ta vča­sih pod­le­že­jo "šar­mu" fan­tov, ki so pol­ni sa­mih sebe in ve­lja­jo za "fra­jer­je". Pa ven­dar sta rav­no po­zor­nost in než­nost ti­sto, po če­mer de­kle­ta in žen­ske v od­no­sih naj­bolj hle­pi­jo. Iz tvo­je­ga pi­sma ni­sem mo­gla raz­bra­ti, kaj te je pri­pe­lja­lo do skle­pa, da pun­ce ne ma­ra­jo než­nih in po­zor­nih fan­tov. Imaš s pun­ca­mi res tako sla­be iz­kuš­nje? Pra­viš, da si imel pun­co dve leti – s tem se ve­či­na tvo­jih vrst­ni­kov ne more poh­va­li­ti. Mi­slim, da ni­maš raz­lo­ga, da bi te skr­be­lo. Kot ne­žen in po­zo­ren fant, ki zna po­slu­ša­ti, boš slej ko prej os­vo­jil kak­šno de­kli­co, ki ti bo všeč. Pa naj ti pri­šep­nem, da ima­jo de­kle­ta pred­vsem rada tudi fan­te, ki so prist­no sa­mo­za­vest­ni in pre­pri­ča­ni vase. Tako da gla­vo po­kon­ci!

POLJUBLJANJE IN DRUGE TEŽAVE

Hoj­la, Katy! Sta­ra sem šti­ri­najst let in kot vsa­ka najst­ni­ca imam tudi jaz ve­li­ko vpra­šanj. (1) Sem zelo, zelo sra­mež­lji­va. Ved­no ko imam go­vor­ni na­stop ali ko me ogo­vo­ri kak fant, zar­dim. In to ne malo, iz­gle­dam kot ku­han rad. Ved­no me skr­bi, kaj bodo re­kli dru­gi … (2) Ne znam se po­ljub­lja­ti. Za­ra­di tega sem za­vr­ni­la tri fan­te. V ene­ga sem na smrt za­ljub­lje­na. To­rej, kako se po­ljub­lja­ti? (3) Ve­li­ka sem 168 cm in imam 54 kg. Je to pre­več? Zelo rada bi priš­la na te­žo 45-48 kg. Kaj naj sto­rim gle­de vseh te­žav? Naj­bolj me skr­bi dru­go, ker grem sep­tem­bra v sred­njo šo­lo.

Sra­mež­ljiv­ka 14*:(

NEUSLIŠANA LJUBEZEN ZARADI RAZLIKE V LETIH

Poz­drav­lje­na! Že več kot pol leta sem za­ljub­lje­na v ne­ko­ga, ki je šti­ri­najst let sta­rej­ši od mene (star je de­ve­tind­vaj­set let) in ga poz­nam že prib­liž­no tri leta. Te­ža­va je v tem, da me ta za­ljub­lje­nost ne mine. Po­sku­si­la sem že s tem, da sem ve­li­ko ho­di­la ven, med svo­je vrst­ni­ke, si naš­la šport in tre­ni­ra­la tako za­gre­to, ven­dar pa sem ved­no po­do­živ­lja­la be­se­de, ki mi jih je re­kel. Mi­slim, da tre­nut­no nima de­kle­ta. Zelo si že­lim prist­ne­ga sti­ka z njim, da bi vsaj malo več ča­sa pre­ži­ve­la sku­paj. Am­pak to se mi zdi tako ne­re­snič­no, saj ima on že služ­bo in cel kup dru­gih ob­vez­no­sti. Ne vem, kak­šne ob­čut­ke on goji do mene, a ko se po­go­var­ja­va, je zelo osre­do­to­čen na po­go­vor. Fant­je mo­jih let sploh ne igra­jo več po­mem­bne vlo­ge v mo­jem živ­lje­nju, saj ži­vim le še zanj. Kaj naj na­re­dim, Kat­ja? Ob­sta­ja še kak­šno "zdra­vi­lo" pro­ti taki za­ljub­lje­no­sti ali naj kar obu­pam? Res se že po­ču­tim uni­če­no.

Thel­ma

DVE TEŽAVI

Poz­drav­lje­ni! Sta­ra sem sko­raj šti­ri­najst let in imam, kot vse najst­ni­ce, ve­li­ko prob­le­mov. Prvi prob­lem je, da imam se­stro, sta­ro triind­vaj­set let. Ima fan­ta, s ka­te­rim se po­go­sto skre­ga in ved­no, ko se skre­ga­ta, se dere name. To se do­ga­ja že ne­kaj ča­sa. Zgle­da, kot da sem jaz kri­va, a ni­sem. To me raz­je­zi, zato sem ve­li­ko ča­sa v po­ste­lji in jo­čem. Ko pa to po­vem star­šem, me sploh ne po­slu­ša­jo. Dru­gi prob­lem je, da sem že sko­raj se­dem me­se­cev za­ljub­lje­na v ene­ga fan­ta. Ob sre­ča­nju v šo­li na hod­ni­ku se mi je že ne­kaj­krat na­smeh­nil in me lepo po­gle­dal. Ven­dar ni­sem pre­pri­ča­na, če sem mu všeč. Kako naj ga vpra­šam, če bi ho­dil z mano? Naj re­čem: "Ej, ti, v čr­ni jopi, a bi ho­dil z mano?" Sem zelo sra­mež­lji­va.

Ove­ne­la vrt­ni­ca

PET VPRAŠANJ

Ži­vi­jo, Kat­ja! Imam več prob­le­mov in upam, da mi boš po­ma­ga­la. (1) Imam 48 kg in 160 cm. A ni to ve­li­ko? (2) Kako naj shuj­šam v noge? (3) Pri­ja­te­lji­ca me zme­raj dre­za, ker imam pre­majh­ne prsi. Kaj naj na­re­dim? (4) Imam te­ža­ve s por­de­lost­jo. Ko vi­dim ose­bo, ki mi je zelo všeč, zar­dim. Pa ne vem, za­kaj. Tudi ko se po­go­var­jam s pri­ja­te­lji­ca­mi, zar­dim. Zme­raj. (5) Zelo se po­tim. Zelo bom ve­se­la, če mi boš po­ma­ga­la.

Ma­ši­ka