Ra­zi­sku­je­mo in ana­li­zi­ra­mo: Sa­nje

 

Za­kaj ne­ka­te­ri sa­nja­jo in dru­gi ne?

 

Vsi sa­nja­mo. Obi­čaj­no ima noč­no spa­nje ved­no več ob­do­bij sanj. To so ugo­to­vi­li tako, da so de­la­li preiz­ku­se na pro­sto­volj­cih. Le red­ki tr­di­jo, da sploh ne sa­nja­jo, ven­dar ti prav tako sa­nja­jo, le, da se sanj ne spom­ni­jo. Ve­či­na lju­di se spo­mi­nja le del­cev svo­jih sanj in le ne­ka­te­ri se spo­mi­nja­jo svo­jih sanj v ce­lo­ti. Sko­zi sa­nje, ki se jih za­ve­mo in si jih vsaj še za ne­kaj ča­sa za­pom­ni­mo, lah­ko vča­sih za tre­nu­tek po­ku­ka­mo v last­no pod­za­vest, v delč­ke "mož­gan­skih" pro­gra­mov, ki nam si­cer niso do­stop­ni in si zato ne zna­mo raz­lo­ži­ti nji­ho­ve­ga iz­vo­ra, po­me­na in na­me­na. Ker je bilo in je tako že od nek­daj, si člo­veš­ki rod po­ma­ga raz­lo­ži­ti sa­nje s sanj­ski­mi knji­ga­mi, v ka­te­re so za­pi­sa­li svo­ja spoz­na­nja in slut­nje sta­ri mo­dre­ci in tudi so­dob­ni znans­tve­ni­ki. Tež­ko bi re­kli, kaj je res in kaj ni res. Vse­ka­kor pa dr­ži, da so sanj­ske knji­ge z naj­raz­lič­nej­ši­mi do­dat­ki pra­va in pri manj raz­gle­da­nih tudi edi­na stro­kov­na li­te­ra­tu­ra vseh ve­de­že­val­cev in pre­ro­ko­val­cev nek­da­nje­ga in da­naš­nje­ga sve­ta. Ni pa nuj­no, da so sa­nje pre­roš­ke. Ne­ka­te­re nas lah­ko opo­zar­ja­jo na hude ča­se, če­prav jih ni­ko­li ne do­ži­vi­mo, dru­ge nas lah­ko opo­zar­ja­jo na bo­le­zen, ki je ni­ko­li ne

do­bi­mo ...

 

Sa­nje in zgo­do­vi­na

 

Od­kar člo­vek ob­sta­ja, so ga prev­ze­ma­le nje­go­ve sa­nje. V sta­rih ča­sih so si sa­nje raz­la­ga­li zelo raz­lič­no. Od tega, da jih po­ši­lja sam bog, da so vra­ta med dve­ma sve­to­vo­ma, ... Ari­sto­tel je po­sku­šal raz­lo­ži­ti sa­nje kot po­sle­di­co po­vsem fi­zio­loš­kih funk­cij. De­jal je, da, med­tem ko člo­vek spi, hra­na v nje­go­vem te­le­su iz­pa­re­va, te­ko­či­ne pri­de­jo v gla­vo, kjer se po­do­be zr­ca­li­jo na nji­ho­vem po­vrš­ju kot na vodi. Kljub temu je bil mne­nja, kot mno­gi dru­gi znans­tve­ni­ki in mo­dre­ci, da sa­nje lah­ko na­po­ve­du­je­jo za­če­tek bo­lez­ni, ki je ču­te­če telo ne opa­zi. In­di­jan­ci so od nek­daj ime­li sa­nje za zelo po­mem­bne, zla­sti pri vzgo­ji otrok. De­ček, ki je znal svo­je sa­nje po­do­živ­lja­ti, jih ži­vah­no, pi­sa­no in do po­drob­no­sti opi­so­va­ti, je ve­ljal za zelo bi­stre­ga in dra­go­ce­ne­ga za ple­me. V no­vej­šem ča­su in še da­nes zelo od­me­va Sig­mund Freu­do­va raz­la­ga sanj. Pre­pri­čan je bil, da so sa­nje da­leč od na­ključ­nih blo­denj, ki naj bi jih zbu­ja­li draž­lja­ji, tem­več so, nas­prot­no, izred­no po­mem­bni izra­zi na­še­ga no­tra­nje­ga živ­lje­nja.

 

Kaj je spa­nje?

 

Po­tre­ba po spa­nju je živ­ljenj­ske­ga po­me­na in za­ra­di tega brez dvo­ma zelo moč­na. Nor­mal­no spa­nje je vsem lju­dem ena­ko, ni važ­no pod­neb­je, pro­stor, vre­me ... Ne telo ne du­ša ni­sta v spa­nju otr­pla. Deli na­še­ga te­le­sa so prav go­to­vo sproš­če­ni, to nam je zna­no že iz tega, če že­li­mo koga spe­če­ga dvig­ni­ti. In ven­dar­le med spa­njem več­krat spre­me­ni­mo po­lo­žaj. V spa­nju se tudi spre­mi­nja­jo na­še reak­ci­je na zu­na­nje draž­lja­je. Ko smo bud­ni, raz­lič­ni čut­ni or­ga­ni stal­no po­ši­lja­jo spo­ro­či­la mož­ga­nom, ti jih ana­li­zi­ra­jo. Gle­de na na­še iz­kuš­nje iz­be­re­jo us­trez­no reak­ci­jo, te­le­sno ka­kor tudi du­šev­no. Toda spe­či člo­vek ne bo rea­gi­ral na ena­ko si­tua­ci­jo, kot pa, če bi bil bu­den.

Znans­tve­ni­ki tr­di­jo, da spal­ni ci­klus kr­mi­li ne­kaj, če­mur pra­vi­mo cir­ka­dial­ni ri­tem, bio­loš­ki pro­ces, ki se red­no po­nav­lja vsak dan, to­rej na prib­liž­no 24 ur. V ok­vi­ru rit­ma, ki na­še­mu te­le­su spo­ro­ča, da je čas za spa­nje, de­lu­je še ne­kaj rit­mov, ki vpli­va­jo na nje­go­vo ob­na­ša­nje med spa­njem. S po­moč­jo elek­troen­ce­fa­lo­gra­fom (EEG) na­pra­ve, ki zaz­na­va elek­trič­ne ak­tiv­no­sti v na­ših mož­ga­nih, so do­ka­za­li, da so med spa­njem raz­lič­ne stop­nje mož­gan­ske ak­tiv­no­sti. Ob­sta­ja­jo to­rej šti­ri stop­nje span­ca, ki se sko­zi spa­nje po­nav­lja­jo v raz­lič­nih ča­sov­nih in­ter­va­lih.

Prva stop­nja: je naj­laž­ja in je še naj­bolj po­dob­na mož­gan­ski ak­tiv­no­sti, ko smo bud­ni. V tej fazi se za­zib­lje­mo v spa­nec, mi­ši­ce se nam spro­sti­jo, upo­ča­sni se bit­je srca. Va­njo se vr­ne­jo več­krat za ved­no dalj­ša ob­dob­ja.

Dru­ga stop­nja: na­sto­pi glo­bok spa­nec, kma­lu po tem, ko zas­pi­mo in se hi­tro spuš­ča­mo v re­snič­no glo­bok spa­nec. Hoja in go­vor­je­nje v spa­nju je po­go­sto po­ve­za­na prav s to stop­njo spa­nja.

Tret­ja stop­nja: faza res glo­bo­ke­ga spa­nja, po­treb­no je pre­cej tru­da, da se pre­bu­di­mo, di­ha­mo po­ča­si in pra­vil­no, bit­je srca je upo­čas­nje­no, te­le­sna tem­pe­ra­tu­ra je zni­ža­na.

Če­tr­ta stop­nja(REM): je stop­nja naj­glob­lje­ga span­ca. V tej stop­nji pre­bi­je­mo pre­cej ča­sa v pr­vem noč­nem ci­klu­su spa­nja, pre­den se vr­ne­mo na prvo stop­njo. V tej stop­nji so vid­ni hi­tri gibi oči in po­go­sto ja­sne in ži­ve sa­nje.

Stop­nje se po­nav­lja­jo v prib­liž­no de­vet­de­set mi­nut­nih ci­klih, ki se vr­ti­jo, do­kler se ne pre­bu­di­mo. Z vsa­kim ci­klom se ob­dob­je span­ca brez sanj kraj­ša­jo in ob­dob­je s sa­nja­mi po­dalj­šu­je­jo. Izra­ču­na­li so, da prib­liž­no 12 od­stot­kov osem ur­ne­ga spal­ne­ga ob­dob­ja pre­bi­je­mo v ob­dob­ju če­tr­te stop­nje in pe­tind­vaj­set od­stot­kov v spa­nju prve stop­nje. Spa­nje je v bis­tvu zelo eno­sta­ven me­ha­ni­zem in ga lah­ko zelo pre­pro­sto sprem­lja­mo, toda ča­sov­no raz­de­li­tev po­sa­mez­nih sto­penj je tež­je do­lo­či­ti. Iz­gu­bo spo­mi­na na sa­nje ver­jet­no pov­zro­ča spuš­ča­nje v glob­lje pla­sti spa­nja. To­rej sam raz­voj v ra­zu­me­va­nju span­ca in sanj je še v po­te­ku, ve­li­ko je še ne­po­jas­nje­ne­ga in ne­ra­zi­ska­ne­ga po­droč­ja.

 

Kaj so sa­nje?

 

Ra­zu­me­va­nje spa­nja ni eno­stav­no, za­vi­to je v skriv­no­sten svet, sa­nje pa so še več­ja skriv­nost. Znans­tve­ni­ki se tru­di­jo ra­zu­me­ti prin­ci­pe sanj, za­kaj so, kako de­lu­je­jo ... Lju­di pa so sa­nje ved­no za­ni­ma­le zgolj iz sta­liš­ča, kaj po­me­ni­jo. Šte­vil­ne sa­nje nas po­pe­lje­jo v prav­ljič­ni, ne­rea­len svet, kjer ima­mo nad­na­rav­ne mo­či, kjer se trav­ni­ki spre­me­ni­jo v mor­je, ži­va­li go­vo­ri­jo, kjer je Av­stra­li­ja na dru­gi stra­ni vrat ... v pri­mer­ja­vi z bud­nim živ­lje­njem so lah­ko sa­nje čud­ne in ne­raz­lož­lji­ve, vča­sih so tako ab­surd­ne, da jih je celo tež­ko opi­sa­ti. Do­go­di se tudi, da nas med sa­nja­njem ab­surd­no­sti tako raz­bu­ri, da se v sa­njah za­ve­da­mo, da sa­nja­mo. Ne­ka­te­ri ra­zi­sko­val­ci tr­di­jo, da so tak­šne ne­na­vad­ne sa­nje po­treb­ne za laž­je do­je­ma­nje stvar­ne­ga sve­ta. Vse­ka­kor se vsi stri­nja­jo, da je po­treb­no še ve­li­ko ra­zi­skav, saj vpra­ša­nja, kot so: kaj so sa­nje in za­kaj sa­nja­mo, še neod­go­vor­je­na. To, da so sa­nje živ­ljenj­ske­ga po­me­na, da lah­ko člo­vek zbo­li, če je pri­kraj­šan za sa­nje in spa­nec. W. C. De­ment je že v pet­de­se­tih le­tih do­ka­zal, da so sa­nje živ­ljenj­sko po­mem­bne za člo­ve­ka in si jih le-ta ne pu­sti vze­ti. Po dru­gi stra­ni pa so de­set let ka­sne­je ho­te­li do­ka­za­ti, da s tem, ko pre­pre­či­jo lju­dem REM stop­njo spa­nja, kjer ljud­je sa­nja­mo, lah­ko oz­dra­vi­jo do­lo­če­na du­šev­na sta­nja.

Ve­li­ko do­ka­zov je, da na­še telo iz oko­li­ce zaz­na­va draž­lja­je in jih na tak ali dru­ga­čen na­čin pre­na­ša v svet sanj. V sa­njah po­do­živ­lja­mo že zna­no, že vi­de­no in že do­ži­ve­to, ka­kor tudi ti­sto, kar si še že­li­mo do­ži­ve­ti, po čem hre­pe­ni­mo, če­sar se bo­ji­mo ... Ne­ka­te­ri celo za­tr­ju­je­jo, da s sa­nja­mi lah­ko na­po­ve­mo pri­hod­nost. Tako že od nek­daj ob­sta­ja­jo za na­po­ved pri­hod­no­sti raz­lič­ne raz­la­ge sanj.

 

Raz­la­ga sanj (sim­bo­li)

 

Splo­šno ve­lja, da lah­ko en pred­met v sa­njah po­me­ni ne­kaj do­bre­ga, toda, če vi­di­mo ta isti pred­met, raz­bit, poš­ko­do­van ali se ob po­gle­du nanj ne po­ču­ti­mo za­do­volj­ne in sreč­ne, če nas stra­ši in vzne­mir­ja, po­tem je po­men lah­ko rav­no obra­ten, kot je v pr­vot­nem po­me­nu miš­lje­no. Re­ci­mo: če vi­di­mo ro­že cve­to­če in zdra­ve, po­tem je ve­se­lje, sre­ča, za­do­volj­nost in bla­go­sta­nje, če pa so ove­le, pa rav­no nas­prot­no, to­rej ža­lost, ne­sre­čo, ne­za­do­voljs­tvo in uboš­tvo.

 

Sim­bo­li in raz­la­ga

 

An­gel: ka­že ve­se­lo upa­nje, sre­čo

Av­to­mo­bil: og­nil se boš nez­go­di

Bar­va, če je ži­va: do­ži­vel boš ve­se­lje

Bre­skev: cve­to­če zdrav­je

Bri­tev: iz­gu­ba ča­sti

Brš­ljan: zve­sto pri­ja­teljs­tvo

Cer­kev: v hu­dih ča­sih boš do­bil to­laž­bo

Ce­sta: ve­li­ke spre­mem­be

Co­pa­te: ve­se­lje

Čaj: pri­jet­no uži­va­nje

Ča­ša, iz nje piti: ča­ka­jo te do­bre raz­me­re

Če­be­le vi­de­ti: do­bre­ga po­me­na

Čol­ni­ček: šel boš na krat­ko po­to­va­nje

Dalj­no­gled: tvo­je že­lje se ne bodo iz­pol­ni­le

Delo: vse se ti bo po­sre­či­lo

De­nar: pri­šel boš v skuš­nja­ve

Dre­vo, cve­to­če: ve­se­lje

Eno­rog (ži­val), vi­de­ti ga: ne us­tra­ši se za­prek                                                                      

Fa­zan: ve­se­lje

Fige vi­de­ti: po­že­lji­va lju­be­zen

Fo­telj: obe­ta se ti slad­ka le­no­ba

Fo­to­gra­fi­ja, vi­de­ti jo: ve­li­ko ve­se­lje

Glas­ba: nova druž­ba

Gnez­do vi­de­ti ali iz­praz­ni­ti: že­lje se bodo iz­pol­ni­le

Goba, užit­na: do­se­gel boš trd­no zdrav­je                                                                 

Go­lob: sre­ča

Go­stil­na: po­to­va­nje

Gozd vi­de­ti: do­bre raz­me­re

Gr­li­ca, vi­de­ti jo ali ime­ti: spoz­nal boš do­bre­ga pri­ja­te­lja

Gr­li­ca, ulo­vi­ti jo: mno­go sre­če v lju­bez­ni

Grozd­je: bolj­še zdrav­je

Gum­bi, vi­de­ti jih ali ime­ti: do­bi­ček, do­bra bo­doč­nost

Hi­ša, ku­pi­ti jo: do­bre oko­liš­či­ne

Hla­če, vi­de­ti jih: ogo­lju­fan boš

Hrošč: ob­če­va­nje z do­bri­mi ljud­mi

Hruš­ke: do­bro za pri­hod­nost   

Igra­ča, vi­de­ti jo ali ime­ti: tvo­je ve­de­nje te sme­ši

Igra­ča, ku­pi­ti jo: opuš­čaj otro­ča­ri­je

Is­kre: sre­ča

Ivje vi­de­ti: mrz­lo srce

Ja­bol­ko: pri­jet­ni do­god­ki

Jaj­ca: pri­ča­kuj do­bi­ček

Ja­dra: ka­že dalj­ne po­to­va­nje

Ja­go­de: do­bre in zve­ste pri­ja­te­lje imaš

Jama, v njo pa­sti: pazi, da ne za­bre­deš v ne­var­no­sti

Je­ze­ro: za­do­voljs­tvo in sre­ča

Jež: hu­do­bi­ja

Ka­ča: pri­liz­lji­vi ljud­je te ogo­var­ja­jo

Ke­lih, vi­de­ti ali iz nje­ga piti: do­bri na­me­ni, po­bož­nost

Ključ: re­ši­tev iz sti­ske

Klo­buk: do­bre raz­me­re

Klop: mir­no živ­lje­nje

Ko­či­ja: čast in bo­gas­tvo

Ko­koš: sre­ča v lju­bez­ni

Kolo: hi­tro boš do­vr­šil oprav­ke in na­čr­te

Konj: sreč­na pri­hod­nost

Kos, če ga vi­diš: do­ber po­men

Koza ali ko­zel: sre­ča v lju­bez­ni in de­nar­ju

Kra­va: upaj v bolj­še ča­se

Kre­da, če jo vi­diš ali z njo pi­šeš: praz­no go­vo­ri­če­nje te bo je­zi­lo

Kro­gla: ne­var­nost ti pre­ti

Krom­pir: vse ti bo šlo po že­lji

Kro­na: ča­ka­jo te vi­so­ke ča­sti

Krož­nik: ne­sre­če te bodo za­de­le

Kruh, vi­de­ti ali je­sti: za­ne­si se na zve­ste pri­ja­te­lje

Ku­hi­nja: praz­no go­vo­ri­če­nje, obre­ko­va­nje

La­bod: oprav­ka boš imel s stro­go ose­bo

Lad­ja: dol­go po­to­va­nje

La­ja­nje psov: oz­mer­jan boš

La­stov­ke: pri­jet­na, ve­se­la no­vi­ca

Led, vi­de­ti ga ali po njem ho­di­ti: pazi, da te ne­sre­ča ne za­de­ne

Les: bo­gas­tvo

Le­te­ti po zra­ku: sreč­na in po­pol­na bo­doč­nost

Lev: ve­se­lil se boš pre­ma­ga­nih nas­prot­ni­kov

Li­mo­na, če jo ješ: za­do­volj­nost in do­bro živ­lje­nje

Lipa: ra­ču­naj na us­trež­lji­vost dru­gih

Li­si­ca: hu­do­ben so­vraž­nik te za­sle­du­je

Ljud­je, če jih je mno­go: do­ži­vel boš mno­go za­ba­ve

Lo­te­ri­ja: do­ži­vel boš pri­jet­ne ve­če­re

Luč, svet­lo go­re­ča: upaj na do­bre ča­se,

Luna, pol­na: sreč­na in zve­sta lju­be­zen

Ma­vri­ca: na­klo­nje­nost in lju­be­zen

Med­ved, vi­de­ti ga: sre­ča pri igri

Me­tulj, vi­de­ti ga: mno­go ča­stil­cev imaš

Miza: ve­li­ka sve­ča­nost

Mor­je, pred njim sta­ti: poj­deš na več­je po­to­va­nje

Most vi­de­ti: ne boj se ne­sreč

Mož­ga­ni, vi­de­ti jih: sre­ča

Nag sam oko­li ho­di­ti: zvi­te in go­lju­fi­ve so­rod­ni­ke ali znan­ce imaš

Na­kit: čast in lju­be­zen

Na­sip: sre­čo boš imel v pri­ja­teljs­tvu in v lju­bez­ni

Nebo, ja­sno in mo­dro: imel boš mno­go ve­se­lja in sre­če

Nos, pra­vi­len: ni­kar ne obu­paj, vse bo šlo prav lepo

Ob­la­ki: ne­pri­jet­ni dne­vi

Ob­le­ko, sta­ro ob­la­či­ti: uboš­tvo

Ob­le­ko, raz­tr­ga­no no­si­ti: prav do­bri oprav­ki pri kup­či­ji

Ob­le­ko, uma­za­no no­si­ti: ne­mir, pre­pir

Ob­le­ko, dra­go­ce­no ime­ti: sre­ča, do­bra bo­doč­nost

Ob­le­ko, čr­no no­si­ti: ža­lost­na po­ro­či­la

Ob­le­ko, ru­me­no no­si­ti: lju­bo­sum­nost in ne­zve­sto­ba

Ob­le­ko ze­le­no no­si­ti ali vi­de­ti: do­bra kup­či­ja in ve­li­ka sre­ča v lju­bez­ni

Ob­le­ko, viš­nje­vo no­si­ti ali vi­de­ti: do­bre pri­ja­te­lje in sre­čo boš imel

Ob­le­ko, rde­čo no­si­ti ali vi­de­ti: iz­gu­ba pri­ja­te­lja

Ob­le­ka, pra­ti jo ali pra­ti vi­de­ti: bodi var­čen

Ob­le­ka, raz­tr­ga­ti jo: jezo in ne­je­vo­ljo boš do­ži­vel

Ob­le­ko, pi­sa­no no­si­ti ali vi­de­ti: neum­ne re­či

Ob­le­ko, novo ob­la­či­ti: sre­ča

Ob­le­ka, bela: sre­ča v lju­bez­ni

Ob­le­ka tu­jih lju­di: po­to­va­nje

Ovce: pri­jet­no­sti

Pal­mo vi­de­ti: ča­sti boš do­ži­vel, slav­ljen boš

Pa­pi­go vi­de­ti ali sli­ša­ti: je­zič­nost ško­du­je

Pes: ne­zve­sto­bo boš do­ži­vel

Pe­te­lin: sre­ča v lju­bez­ni

Piti či­sto vodo: do­bre­ga po­me­na

Pla­va­ti in svoj cilj ali breg do­se­či: tvo­ja naj­ljub­ša že­lja se bo za­nes­lji­vo iz­pol­ni­la

Ple­sa­ti: ne­pri­ča­ko­va­na in do­bra po­ro­či­la

Ptič: ve­se­li do­god­ki

Puš­či­co: ne­pri­jet­no­sti

Race vi­de­ti: sreč­ne­ga po­me­na

Raj: ve­li­ko ve­se­lje

Rde­ča bar­va: ve­se­lje

Reka: do­bri upi

Riba: vi­sok obisk te bo po­ča­stil

Ro­že: ve­se­lje, sre­ča, za­do­volj­nost in bla­go­sta­nje

Sad­je: do­bra hra­na, bo­gas­tvo, sre­ča

Sir: sre­ča in zdrav­je

Ska­la: do­bre­ga po­me­na, ve­lik trud

Slad­kor: lju­be­zen ali pri­li­zo­va­nje

Sneg: do­bre ob­lju­be

Po­je­di­na: jeza, ne­za­do­volj­nost, sit­no­sti

Son­ce: zelo do­bro

Sonč­ne pege na obra­zu: pri­ja­te­lje­ve sla­bo­sti boš zve­del

Sovo sli­ša­ti: si­ten in ne­str­pen boš

Spa­nje v po­ste­lji: le­no­bo pa­seš

Spo­me­nik: sta­rost boš do­ča­kal

Srp: do­bi­ček

Sta­no­va­nje: po­me­ni zve­ste pri­ja­te­lje

Star­ko vi­de­ti ali go­vo­ri­ti z njo: vi­so­ko sta­rost boš do­ča­kal

Star­še vi­de­ti ali z nji­mi go­vo­ri­ti: mir­na bo­doč­nost

Stroj vi­de­ti: tvo­je živ­lje­nje je pra­vil­no

Stu­de­nec vi­de­ti: ne­kaj do­bre­ga boš do­ži­vel

Sve­til­ka: kar je skri­to, se bo od­kri­lo

Svet­lo­ba: pri­ča­kuj ve­li­ko ve­se­lje

Šah igra­ti: do­bro zna­nje je naj­bolj­še pre­mo­že­nje

Šo­la: jeza in ne­je­vo­lja

Šo­pek, cvet­lič­ni: naz­na­nja ve­li­ko ve­se­lje

Šport: po­sta­ni ak­ti­ven

Šte­vi­lo pi­sa­ti: mno­go dela

 ena: ka­že druž­bo

 dva: kle­pe­ta­nje in obre­ko­va­nje te bo je­zi­lo

 tri: sre­ča in do­bra bo­doč­nost

 šti­ri: praz­no delo

 pet: pre­pir in raz­pr­ti­ja

Tat: zve­del boš, kaj je zvi­ja­ča

Te­či: kma­lu boš do­bil spo­ro­či­lo

Te­le­fon: obe­ta se za­ni­mi­va no­vi­ca

Ti­gra vi­de­ti: hud so­vraž­nik ti pre­ti

Tor­ta: do­bri do­hod­ki, pri­jet­no živ­lje­nje

Tra­va, po njej ho­di­ti: dol­go in trd­no živ­lje­nje

Trav­nik sploh: imej naj­bolj­še upa­nje

Tra­vo ko­si­ti: no­vi­ce in ve­se­lje boš do­ži­vel

Trg: do­bre pri­ja­te­lje boš do­bil

Uči­te­lji­ca biti ali z njo go­vo­ri­ti: de­laš se mo­drej­še­ga, ka­kor si res

Uči­ti se: prid­nost pre­ma­ga vse te­ža­ve

Ve­li­kan: ime­nit­ne re­či boš do­ži­vel

Vi­jo­li­ce: imaš lepe in do­bre last­no­sti

Vila: ne­mir za­ra­di ne­ra­zum­lji­vih do­god­kov

Vin­ska trta: obil­no bo­gas­tvo, sre­ča in ve­se­lje

Voda: do­bre raz­me­re

Vo­do­met: sebi in dru­gim ko­ri­stiš

Volk: va­ruj se hu­dob­nih lju­di

Za­ba­va: za le­pi­mi dne­vi pri­de­jo sla­bi

Zaj­ca: sre­ča te bo sama sre­ča­la

Zdr­sni­ti in pa­sti: ne hodi po pre­po­ve­da­nih po­teh

Ze­le­nja­va: do­bre­ga po­me­na

Zem­lje­vid: na ve­li­ko po­to­va­nje poj­deš

Zi­bel­ka: otro­ka do­bi­ti

Zid: ovi­re

Zla­to: do­se­gel boš za­že­le­no

Zvez­de: pri­ča­kuj sreč­no pri­hod­nost

Ža­be: poh­va­la, priz­na­nje

Ži­ra­fa: ime­nit­no no­vi­co boš zve­del

Ži­va­li: sre­ča

Žo­ga, z njo se igra­ti: igra­če ti ne bodo ko­ri­sti­le

Žeb­lji: za­če­tek do­brih raz­mer, trd­no zdrav­je

Žu­žel­ke: da lete ali da se pla­zi­jo: va­ruj se hi­nav­cev

Žviž­ga­nje: za­me­ra pri znan­cih in pri­ja­te­ljih

 

Kaj po­ve­do šte­vil­ke pri raz­la­gi sanj?

Čim bli­že sto­ti­ci je šte­vil­ka, tem bolj ver­jet­no se bodo sa­nje ure­sni­či­le. Tudi po po­me­nu naj­slab­še sa­nje po­me­ni­jo ve­li­ko sre­čo, če je ob njih šte­vil­ka tvo­je­ga rojst­ne­ga dne ali se­šte­vek šte­vilk dne in me­se­ca ali - kar je naj­bolj­še - se­šte­vek vseh šte­vilk tvo­je­ga da­tu­ma rojs­tva (dan + me­sec + leto). Šte­vil­ko, ki je za­pi­sa­na ob tvo­jih sa­njah, upo­ra­bi naj­ka­sne­je v sed­mih dneh pri na­ku­pu sreč­ke. Ve­li­ko­krat ko­ri­sti tudi pri­šte­va­nje in od­šte­va­nje te šte­vil­ke od šte­vilk, ki na­sto­pa­jo v da­tu­mu tvo­je­ga rojs­tva.

 

Za­pi­so­va­nje sanj

 

Ne­ka­te­ri ljud­je so tako nav­du­še­ni nad sa­nja­mi, da vo­di­jo svoj oseb­ni dnev­nik sanj. S tak­šno na­va­do lah­ko nau­či­mo sa­me­ga sebe, da si ved­no bo­lje za­pom­ni­mo sa­nje, da jih ved­no laž­je ra­zu­me­mo ozi­ro­ma vsaj de­fi­ni­ra­mo nji­hov po­men. Si­gur­no si že do­ži­vel kak­šen dan, ko si bil ves raz­tre­sen, ker si imel tako ne­na­vad­ne sa­nje in si jih ni­ka­kor nisi mo­gel raz­lo­ži­ti ali jih po­za­bi­ti.

Za vo­de­nje dnev­ni­ka je po­mem­bno, da si za­pi­še­mo čim več in čim prej. Naj­bo­lje je, da ga imaš kar na noč­ni oma­ri­ci. Ved­no imej tudi pri­prav­lje­no pi­sa­lo. Naj­prej si za­pi­ši da­tum. Se­daj čim bolj po­drob­no opi­ši sa­nje, vse bar­ve, vse pred­me­te, ob­čut­ke, ose­be, čus­tva, ...

Za ana­li­zo sanj si je po­tre­bo sa­nje še en­krat pre­bra­ti in še mor­da kaj do­da­ti. Na­kar iz­pi­šeš ključ­ne sim­bo­le, ob­čut­ke in čus­tva ob do­živ­lja­nju teh sim­bo­lov ter po­ve­za­nost med nji­mi.

Se­daj poiš­češ sim­bo­le iz sanj v svo­jem sez­na­mu sim­bo­lov za raz­la­go sanj in si vsa­ko po­sa­mez­no nji­ho­vo raz­la­go na­pi­šeš. Tako si se­daj lah­ko ana­li­zi­raš sa­nje. Na za­čet­ku ti bo mor­da ana­li­za tvo­jih sanj ve­lik iz­ziv, toda s ča­som in iz­kuš­nja­mi boš po­stal pra­vi moj­ster.

Tako za za­klju­ček ana­li­ze sanj za­pi­šeš ugo­to­vi­tve in do­konč­no ana­li­zo, po­ve­žeš s svo­ji­mi živ­ljenj­ski­mi iz­kuš­nja­mi, s svo­jim živ­lje­njem.

 

 

Dnev­nik sanj (pri­mer)

 

Da­tum:

16. 12. 2005

 

Sa­nje:

Pe­ljem se v šport­nem av­to­mo­bi­lu oranž­ne bar­ve. Pris­pem na za­ba­vo, kjer je na eni stra­ni ple­siš­ča pol­no lju­di, ure­je­ni in pol­ni le­ske­ta­jo­če­ga na­ki­ta, glas­ba, ples, po­je­di­na, do­bre in zelo lepo okra­še­ne, aran­ži­ra­ne ze­le­nja­ve. Za­ho­če se mi je­sti, ven­dar mi pri­teg­ne po­zor­nost dru­ga po­lo­vi­ca ple­siš­ča, kjer se na­ha­ja sve­ža in pre­kra­sna ze­le­ni­ca in kri­stal­no či­sta voda. Zelo sem ve­sel, da sem na tej za­ba­vi, ven­dar se ne vem od­lo­či­ti, kje bi se pri­dru­žil. Že­lim si za­ba­ve in lepe po­je­di­ne ter hkra­ti bi se ko­pal v či­sti kri­stal­ni vodi in vo­hal vonj sve­že tra­ve. Med­tem ko raz­miš­ljam, kam naj grem, sli­šim reg­lja­nje žab. Na­po­tim se pro­ti vodi, da bi vi­del ža­be. Ho­dim bos po hlad­ni tra­vi in mi pri­ja. Naen­krat se oko­li mene na­ha­ja lep, zdrav gozd. Na jasi sto­ji volk, ki je star in utru­jen, vi­dim, da se boji je­ža, ki je pred njim. Vol­ka me ni strah, tem­več ču­tim us­mi­lje­nje. Na dru­gem bre­gu vode vi­dim pre­kra­sno vin­sko trto. Pi­jem iz zla­te ša­li­ce sla­dek sok opoj­ne­ga grozd­ja in sem stra­šan­sko za­do­vo­ljen.

 

Sim­bo­li iz sanj:

šport­ni avto oranž­ne bar­ve,

za­ba­va,

ljud­je,

bleš­če­či na­kit,

glas­ba,

ples,

po­je­di­na,

lepa ze­le­nja­va,

ze­le­ni­ca - tra­va,

či­sta voda,

ža­be,

gozd,

sta­ri volk,

jež,

vin­ska trta,

zla­to,

ča­ša,

grozd­je

 

Ana­li­za sim­bo­lov:

šport: po­sta­ni ak­ti­ven

avto: og­nil se boš nez­go­di

oranž­na bar­va: do­ži­vel boš ve­se­lje

za­ba­va: za le­pi­mi dne­vi pri­de­jo sla­bi

ljud­je: do­ži­vel boš mno­go za­ba­ve

na­kit: čast in lju­be­zen

glas­ba: nova druž­ba

ples: ne­pri­ča­ko­va­na in do­bra po­ro­či­la

po­je­di­na: jeza, ne­za­do­volj­nost, sit­no­sti

lepa ze­le­nja­va: do­bre­ga po­me­na

tra­va: imej naj­bolj­še upa­nje

či­sta voda: do­bre raz­me­re

ža­be: poh­va­la, priz­na­nje

gozd: do­bre raz­me­re

volk: va­ruj se hu­dob­nih lju­di

jež: hu­do­bi­ja

vin­ska trta: obil­no bo­gas­tvo, sre­ča in ve­se­lje

zla­to: za­že­le­no boš do­se­gel

ča­ša: do­bre raz­me­re te ča­ka­jo

grozd­je: bolj­še zdrav­je

 

Ana­li­za sanj:

Po­sta­ti mo­ram ak­ti­ven, tako se bom izog­nil nez­go­di in do­ži­vel ve­se­lje, us­peh. Do­ži­vel bom dne­ve do­bre za­ba­ve, ča­sti, lju­bez­ni, nove druž­be, ne­pri­ča­ko­va­nih in do­brih spo­ro­čil, vsa jeza, ne­za­do­voljs­tvo ali sit­no­sti bodo za­sen­če­ne z do­bro vo­ljo. Prav tako bom do­živ­ljal dne­ve upa­nja in do­brih raz­mer. Ni­sem od­lo­čen, ka­te­ra pot je pra­va, sko­zi poh­va­le in priz­na­nja naj­dem svoj pra­vo pot. Pot, po ka­te­ri ho­dim, mi bo pri­ne­sla dol­go živ­lje­nje. Tu­kaj so raz­me­re zelo do­bre, vsa hu­do­bi­ja se bo sama uni­či­la, na­šel bom pot do obil­ne­ga bo­gas­tva, sre­če in ve­se­lja, vse moje sa­nje in že­lje bodo ure­sni­če­ne. Ži­vel bom zdra­vo in sreč­no.

To­rej, pot, po ka­te­ri ho­dim, je vred­na na­da­lje­va­nja in vse, kar mo­ram na­re­di­ti, je, da po­sta­nem ak­ti­ven ter sle­dim poh­va­lam in priz­na­njem.

 

 

Raz­la­ga ana­li­ze:

Avto po­me­ni, da se bom og­nil te­ža­vam, šport mi spo­ro­ča, naj po­sta­nem ak­ti­ven, oranž­na bar­va je ži­va bar­va, zato ve­lja, da bom do­ži­vel ve­se­lje. Če po­ve­že­mo te sim­bo­le v smi­sel­no ce­lo­to ene­ga spo­ro­či­la, kot je bilo v sa­njah pri­ka­za­no, po­tem do­bi­mo sle­de­če spo­ro­či­lo: po­sta­ti mo­ram ak­ti­ven, tako se bom izog­nil nez­go­di in do­ži­vel ve­se­lje, us­peh. Za­ba­va v teh sa­njah nima kla­sič­ne­ga po­me­na, ki je: za le­pi­mi dne­vi pri­de­jo sla­bi, tem­več je sim­bol med dve­ma na­či­no­ma živ­lje­nja, ki ga že opis v sa­njah kot tak­šen opi­su­je. Na eni stra­ni za­ba­va in vzne­mir­je­nje, na dru­gi stra­ni mir in spo­koj­nost. Obo­je me pri­vla­či, obo­je bom do­ži­vel, ven­dar sem bom konč­no od­lo­čil za umir­je­no živ­lje­nje in tja me bodo po­pe­lja­le poh­va­le in priz­na­nja. Bosa hoja po tra­vi je sim­bol za dol­go in zdra­vo živ­lje­nje. Lep in zdrav gozd naz­na­nja, da bodo tam do­bre raz­me­re. Volk je si­cer sim­bol, ki sva­ri pred hu­dob­ni­mi ljud­mi, toda volk je star in one­mo­gel, pred njim sto­ji jež, ki se ga boji. Jež sim­bo­li­zi­ra hu­do­bi­jo. To­rej, ni se mi tre­ba bati hu­dob­nih lju­di, saj so oma­ga­ni in so sami sebe uni­či­li s hu­do­bi­jo, hu­do­bi­ja je bila pre­ma­ga­na s hu­do­bi­jo. Moje us­mi­lje­nje do vol­ka zgolj do­dat­no pod­kre­pi dejs­tvo, da se ni tre­ba bati hu­dob­nih lju­di. Trta na dru­gi stra­ni či­ste vode po­me­ni, da je pot do obil­ne­ga bo­gas­tva, sre­če in ve­se­lja brez ovir. Moje za­do­voljs­tvo ob uži­va­nju grozd­ne­ga soka v zla­ti ča­ši pa pred­stav­lja zgolj zdru­že­nje do­se­ga­nja za­že­le­ne­ga, do­bre­ga zdrav­ja in do­brih raz­mer.

 

 

 

Li­te­ra­tu­ra:

 

www.pia­ra.net/sa­nje.html

Ju­lia in De­rek Par­ker Sa­nja­nje, ZMK, Ljub­lja­na, 91

www.se­pet-sanj.com/